O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Začudeni pogledi upnikov glede vprašanja osebne (ne)odgovornost družbenikov izbrisanih družb ostajajo

Katja Vovk, 27.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Katja Vovk, Pravna praksa, 37/2012Polemike v zvezi z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (ZPUOOD) so kljub precejšni beri strokovnih pisanj na to temo še vedno precej živahne. Težave upnikov v praksi, vztrajno ponavljajoča se vprašanja gospodarskih subjektov pri vstopanju v pravno-poslovna razmerja s tem v zvezi in nasprotujoče si pravne rešitve v sodnih odločbah sodišč so me spodbudile k pripravi tega prispevka. Ob seciranju ureditve, ki je obveljala po koncu sage o (ne)potrebnosti instituta osebne odgovornosti družbenikov izbrisanih družb, kot ga je poznal Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), želim opozoriti na težave, ki tarejo upnike v sodnih, predvsem izvršilnih, postopkih. Ti se zdaj, ko je Ustavno sodišče podalo svoje mnenje, ne soočajo samo z vprašljivo pravno varnostjo, temveč še s procesnimi težavami pri nadaljevanju postopkov zoper družbenike izbrisanih družb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine v KZ-1 (po noveli KZ-1B)

mag. Damijan Florjančič, 27.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 37/2012Posebno, dvaintrideseto poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), namenjeno kaznivim dejanjem zoper okolje, prostor in naravne dobrine, jasno kaže na pomen in potrebo tudi kazenskopravnega varstva okolja. Varstvo okolja se sicer primarno zagotavlja s civilnopravnimi in upravnimi predpisi, vendar se je izkazalo, da v primerih dejanj, ki posebej ogrožajo, obremenjujejo, poškodujejo ali uničujejo okolje, ukrepi, predvideni na teh pravnih področjih, niso dovolj. Uveljavilo se je prepričanje, da je za učinkovito varstvo okolja nujno vpeljati tudi kazenskopravno sankcioniranje, ki se na tem področju tudi na mednarodni ravni vse bolj širi na različna področja človekovih dejavnosti in dobiva vse bolj dodelano podobo celovitega pristopa. Odraz tega je posebno, sistematično urejanje kaznivih dejanj s področja varstva okolja v različnih državah na način njihovega opredeljevanja v posebnem delu kazenskih zakonov (na primer v Nemčiji in Avstriji) ali v posebnih, le temu področju namenjenih zakonih (na primer v Veliki Britaniji).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Izterjava neporavnanih dolgov za šolsko prehrano

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012V primeru neplačila stroškov za šolsko prehrano izterjava poteka tudi s pomočjo sodišča. • Ali lahko šola izterja dolg, če starši podpišejo zgolj prijavnico, ne pa tudi pogodbe o ponudbi šolske prehrane?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Izzivi kmeta na trgu dela

Krapež Katarina, Franca Valentina, 27.9.2012

Delovna razmerja

Katarina Krapež, Valentina Franca, Pravna praksa, 37/2012Strateški cilji razvoja slovenskega podeželja in kmetijstva poudarjajo skrb za vzdržen ekonomski in socialni položaj aktivnih kmetij v Sloveniji, s čimer želi Slovenija zagotoviti večjo samooskrbo s hrano in skladnejši razvoj podeželja. Pri tem imata pomembno vlogo ustrezna delovnopravna urejenost položaja delavcev v kmetijstvu in vzdržnost socialnih modelov, ki prevladujejo na kmetijah slovenskega podeželja. Poglejmo si položaj kmeta, ki želi na kmetiji v Sloveniji zaposliti delavca. Ta je, zlasti zaradi številnih in dolgoletnih zakonodajnih nedoslednosti, zapleten in v praksi ne pripomore bistveno k doseganju strateških ciljev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 27.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Vsebina PP št.37/2012

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012stran 3 UVODNIK mag. Nataša Belopavlovič Z novim ZDR do zmanjšanja segmentacije na trgu dela stran 6 GOSPODARSKO PRAVO Katja Vovk Začudeni pogledi upnikov glede vprašanja osebne (ne)odgovornost družbenikov izbrisanih družb
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/201217. september - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju; - predlog zakona o javnem naročanju na področju obrambe
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 30. seji (20. september 2012): - razprava o predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2013 in o predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2014; - predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank; - čistopis pre
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Vacatio legis

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi ali pirotehnični izdelki (Ur. l. RS, št. 70/12) - veljati začne 1. oktobra. 2. Izvedbena uredba Komisije (
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Davki za managerje

Tamara Kek, 27.9.2012

Kultura in umetnost

Tamara Kek, Pravna praksa, 37/2012Slovenska strokovna literatura s področja davčnega prava je bogatejša za delo, ki se trudi na bolj poenostavljen, s primeri ponazorjen in širši javnosti razumljivejši način približati bralcu nepriljubljeno temo, kar davki nedvomno so (GV Založba, Ljubljana 2012, uredil dr. Jernej Podlipnik, 192 strani). Kot že v predgovoru opozarjajo avtorji (Mitja Černe, Uroš Ferjan, Andrej Grah Whatmough, mag. Barbara Guzina, Dušan Jeraj, Irena Kamenščak, Ivan Kranjec, dr. Jernej Podlipnik, dr. Bojan Škof, mag. Tanja Urbanija in Katja Wostner), ne gre za celosten in popoln pregled vseh poslovnih operacij, ki imajo davčnopravne učinke. Vendar je delo dober poskus ponazoritve nekaterih najbolj tipičnih in najpogostejših pravnih razmerij, v katera vstopajo davčni zavezanci tako pri sprejemanju poslovnih odločitev kot tudi odločitev, ki izvirajo iz njihove zasebne sfere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Velikega ega problem

dr. Matjaž Ambrož, 27.9.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 37/2012Mnenje, ki ga imamo ljudje o sebi, se včasih ne sklada v celoti z mnenjem, ki ga imajo o nas drugi. Zgodi se celo, da okolje, v katerem se gibljemo, pripisuje nam in našim zaslugam manjši pomen, kot bi želeli, kar nas seveda jezi. Ker bi okolje radi opozorili, da dela napako, povzdignemo glas, toda okolje je težko v kaj prepričati, kaj šele prevpiti, zato naposled postanemo hripavi in slabe volje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 27.9.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012Giuseppe Martinico in Oreste Pollicino The Interaction Between Europe's Legal Systems - Judicial Dialogue and the Creation of Supranational Laws (Edward Elgar Publishing, 2012, 272 strani) Varstvo temeljnih pravic je eno temeljnih načel prava EU. Dolgo časa evropske pogodbe n
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Nujni postopek za spremembo ZViS v imenu "koga ali kaj" za račun "koga ali česa"?

dr. Mirko Pečarič, 27.9.2012

Višje in visoko šolstvo

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 37/2012Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je 3. septembra 2012 na državnem portalu e-uprava.gov.si objavilo predlog novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS). Ministrstvo predlaga sprejem predloga zakona po nujnem postopku, ki je po Poslovniku Državnega zbora RS predviden za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države. Tak predlog mora vlada posebej utemeljiti (drugi odstavek 143. člena Poslovnika). Ker naj bi se odločanje po nujnem postopku v demokratičnih ureditvah uporabljalo v skrajnih primerih, kot "zadnje zatočišče pravne države", si poglejmo razloge, s katerimi ministrstvo utemeljuje nujni postopek in "hkratno" spremembo sestave Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Pravica do zdravega otroka

Aleš Velkaverh, 27.9.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 37/2012Dosežki raziskav na področju genetike danes omogočajo, da zdravniki pri postopkih oploditev z biomedicinsko pomočjo preprečijo prenos raznih dednih bolezni staršev na plod. Pri uporabi teh metod pa se pojavljajo tudi nekateri moralni in etični zadržki zlasti v zvezi z dopustnostjo manipulacije z zarodkom. V zadevi Costa in Pavan je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presojalo italijansko zakonodajo, ki zaradi takih zadržkov prepoveduje uporabo genskih raziskav zgodnjega zarodka, in odločilo, da je prepoved v nasprotju s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Seznanitev z lastnimi osebni podatki

Irena Vovk, 27.9.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012Operater je od naročnika prejel zahtevo, da mu posreduje izpis osebnih podatkov - retencijskih podatkov (107.b člen Zakona o elektronskih komunikacijah - ZEKom), ki so vsebovani v zbirkah osebnih podatkov družbe in se nanašajo nanj. Ali lahko operater sploh ugodi naročniku, saj bi moral v izpis iz evidence retencijskih podatkov poseči tako, da bi zagotovil varovanje podatkov tretjih oseb? Ali mora operater na podlagi pisne zahteve po 30. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) posamezniku vedno posredovati osebne podatke, ki se vodijo v točno določeni zbirki, ali obstajajo izjeme? Ali so nesorazmerni stroški, ki nastanejo družbi zaradi uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, zadosten razlog za utemeljeno zavrnitev zahteve?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Naslovi v dopisih

dr. Nataša Hribar, 27.9.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2012Če sem prejšnji teden pisala o zapisovanju datuma in ure, je najbrž prav, da se za hip pomudim še ob zapisovanju naslovov v uradnem in tudi siceršnjem pisanju. Naslov naslovnika in pošiljatelja sta namreč bistvena dela vsakega uradnega dopisa, prav tako pa ju moramo znati pravilno zapisati na pisems
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

ZODP in ZNPP

Irena Vovk, 27.9.2012

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012Vlada je na seji 20. septembra sprejela predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODP) in predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP). Predlagana zakona bosta namreč nadomestila veljavni Zakon o policiji (ZPol). V Vladi so se za delitev na dva dela odločili zaradi boljše preglednosti, je pojasnil minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Milo, quem vitulum adsueverat ferre, taurum ferebat

Janez Kranjc, 27.9.2012

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 37/2012Rek, ki bi se po naše glasil "Milo, ki se je navadil nositi tele, je na koncu nosil bika", je vzet iz Kvintilijanovega spisa o vzgoji govornika (I, 9, 5). Milon iz Krotona v današnji Kalabriji je bil najznamenitejši atlet antike, menda pa tudi Pitagorov učenec. Prvo olimpijsko zmago je dosegel še k
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Obisk v kletnih vicah

Tomaž Pavčnik, 27.9.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2012Votli čvekači toliko govorijo o prihodnosti, da jo bodo nazadnje povsem zapackali. Ta zapovedana osredotočenost v bodočnost, ki govor o preteklosti omalovažuje, se mi zdi podobne vrste puhlica kot tista mantra, ki proglaša za kulturni boj že čisto vsako temo, ki ni ravno finančna. Nasprotno, prav v teh skoraj zapovedih in prepovedih je nekaj ideološke prevarantskosti, predvsem pa obilo brezglavega. Si predstavljate, da bi se tudi sodišča začela spoprijemati le še s prihodnostjo, češ, pustimo preteklost, kar je bilo, je pač bilo ... podajmo si roke, pozabimo, gremo naprej. No, saj nekateri v resnici poskušajo nekaj v tej smeri, ampak jih ne velja jemati preveč resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Eno gnilo jabolko pokvari ves zaboj

mag. Sandi Kodrič, 27.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 37/2012Ameriški kognitivni psiholog Dan Ariely z Univerze Duke, ki je zaslovel s svojim knjižnim prvencem Predvidljivo nerazumni, je v svoji novi knjigi Poštena resnica o nepoštenosti, ki bo kmalu izšla tudi v slovenščini, opisal zanimiv poskus, ki ga je izvedel skupaj s kolegi z Univerze Carnegie Mellon. Zanimal jih je način širjenja neetičnega ravnanja v družbi in postavili so hipotezo, da se ljudje "okužijo" z nepoštenostjo, podobno kot lahko prehlajeni človek svoj prehlad prenese tudi na bližnje osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Ustrezna pravna podlaga za sprejetje omejevalnih ukrepov

Katarina Vatovec, 27.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 37/2012Lizbonska pogodba omogoča sprejetje t. i. pametnih sankcij zaradi boja proti terorizmu bodisi v okviru območja svobode, varnosti in pravice (75. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije - PDEU) bodisi v okviru zunanjega delovanja EU (drugi odstavek 215. člena PDEU). Katero pravno podlago izbrati - ker gre za različne politike EU, za katere veljajo različna pravila in postopki -, ni nepomembno vprašanje. V obravnavani zadevi je luksemburško Sodišče dobilo priložnost, da podrobneje pojasni razmerje med omenjenima določbama in ugotovi, ali je drugi odstavek 215. člena PDEU ustrezna pravna podlaga za sprejetje Uredbe št. 1286/2009 o posebnih omejevalnih ukrepih v boju proti terorizmu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Zastaranje obveznosti in popravek odbitka DDV

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Pojasnilo DURS, št. 4230-190743/2012-02, 28. maj 2012 • Ali je davčni zavezanec dolžan popraviti odbitek davka na dodano vrednost, ko obveznost zastara oziroma jo odpiše zaradi zastaranja? Gre za primere odprtih postavk (obveznosti), ki jih davčni zavezanec ne namerava plačati: -
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Zavodi za prestajanje kazni zapora v Sloveniji nimajo primernih prostorov za zaprte osebe z gibalnimi omejitvami

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Med izvrševanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse temeljne človekove pravice, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Država mora tako zagotoviti, da vsakdo prestaja zaporno kazen v pogojih, ki ustrezajo njegovi (preostali) zdravstveni zmožnosti. Če namreč posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Zdravilske storitve in oprostitev DDV

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Pojasnilo DURS, št. 4230-342725/2012-2, 26. julij 2012 • Ali so storitve zdravilcev oproščene plačila davka na dodano vrednost? Storitve zdravilcev so oproščene plačila davka na dodano vrednost, če zdravilec opravlja zdravilsko storitev v skladu z Zakonom o zdravilstvu (ZZdrav)
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 37

Leto objave

< Vsi
2012(41)
> September(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČ DĐEF G H IJK LMNO P QR SŠTUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov