O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Postopek o prekrških z najnovejšo sodno prakso

Čas Petra, Orel Nuša, 27.9.2012

Prekrški

meg. Petra Čas, mag. Nuša Orel, Pravna praksa, 37/2012Zakon o prekrških (ZP-1) je v slabih sedmih letih od uveljavitve doživel kar sedem večjih ali manjših zakonodajnih posegov. Pogosti zakonodajni posegi, pomanjkljivo izobraževanje, (pre)široka mreža sodišč, ki odločajo o zahtevah za sodno varstvo, so, kot se zdi, poglavitni razlogi za to, da se sodna praksa na tem področju nikakor ne uspe ustaliti. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da je večini pooblaščenih uradnih oseb, ki odločajo v postopku o prekršku, sodna praksa, kolikor je vendarle je, skoraj nedostopna ali pa se z odločitvami Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča, ki so pomembne za pravilno uporabo določb ZP-1, seznanijo razmeroma pozno. Slednje žal velja tudi za sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Pravni napovednik

Irena Vovk, 27.9.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Izterjava neporavnanih dolgov za šolsko prehrano

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012V primeru neplačila stroškov za šolsko prehrano izterjava poteka tudi s pomočjo sodišča. • Ali lahko šola izterja dolg, če starši podpišejo zgolj prijavnico, ne pa tudi pogodbe o ponudbi šolske prehrane?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Evropa

Irena Vovk, 27.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012Torek, 19. 9. Modernizacija visokega šolstva. Nova delovna skupina Evropske komisije za modernizacijo visokega šolstva (predseduje ji nekdanja irska predsednica Mary McAleese) je del širše strategije za modernizacijo visokega šolstva v državah članicah (članica je tudi profesorica na Ekonoms
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Svet EU

Irena Vovk, 27.9.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012(www.consilium.europa.eu) Jezik: vsi uradni jeziki EU Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: e-knjige, videoposnetki, zbirka fotografij, e-dokumenti, glasovalni kalkulator ipd. Povezava z uporabniki: vsi kontaktni podatki in elekt
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 27.9.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 37/201227. september 1601 - Ludvik XIII. Rodil se je francoski kralj Ludvik XIII., imenovan tudi Ludvik Pravični. Namesto njega je najprej vladala mati Marija Medičejska, pozneje pa kardinal Richelieu, ki je prek Ludvika XIII. zadušil plemiške zarote, uspešno krepil absolutizem in pustil protestan
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

globus

Dean Zagorac, 27.9.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 37/2012300 ur za zagovor 19. 9. - Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je obdolžencu nekdanjemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću določilo, da ima na voljo 300 ur za obrambo, kar je polovica tega, kar je zahteval. Toliko več časa naj bi potreboval zato, da bi lahko ovrgel 2.300 dejst
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

dogodki - izjave

Irena Vovk, 27.9.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012od 18. do 24. septembra Torek, 18. 9. Nova pokojninska zakonodaja. Vlada je predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) objavila tudi na svoji spletni strani, (www.vlada.si/si/teme_in_projekti/nova_pokojninska_zakonodaja/). O vsebini predloga ZPIZ-2 pa že potekajo uskl
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Eno gnilo jabolko pokvari ves zaboj

mag. Sandi Kodrič, 27.9.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 37/2012Ameriški kognitivni psiholog Dan Ariely z Univerze Duke, ki je zaslovel s svojim knjižnim prvencem Predvidljivo nerazumni, je v svoji novi knjigi Poštena resnica o nepoštenosti, ki bo kmalu izšla tudi v slovenščini, opisal zanimiv poskus, ki ga je izvedel skupaj s kolegi z Univerze Carnegie Mellon. Zanimal jih je način širjenja neetičnega ravnanja v družbi in postavili so hipotezo, da se ljudje "okužijo" z nepoštenostjo, podobno kot lahko prehlajeni človek svoj prehlad prenese tudi na bližnje osebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Obisk v kletnih vicah

Tomaž Pavčnik, 27.9.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2012Votli čvekači toliko govorijo o prihodnosti, da jo bodo nazadnje povsem zapackali. Ta zapovedana osredotočenost v bodočnost, ki govor o preteklosti omalovažuje, se mi zdi podobne vrste puhlica kot tista mantra, ki proglaša za kulturni boj že čisto vsako temo, ki ni ravno finančna. Nasprotno, prav v teh skoraj zapovedih in prepovedih je nekaj ideološke prevarantskosti, predvsem pa obilo brezglavega. Si predstavljate, da bi se tudi sodišča začela spoprijemati le še s prihodnostjo, češ, pustimo preteklost, kar je bilo, je pač bilo ... podajmo si roke, pozabimo, gremo naprej. No, saj nekateri v resnici poskušajo nekaj v tej smeri, ampak jih ne velja jemati preveč resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine v KZ-1 (po noveli KZ-1B)

mag. Damijan Florjančič, 27.9.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 37/2012Posebno, dvaintrideseto poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1), namenjeno kaznivim dejanjem zoper okolje, prostor in naravne dobrine, jasno kaže na pomen in potrebo tudi kazenskopravnega varstva okolja. Varstvo okolja se sicer primarno zagotavlja s civilnopravnimi in upravnimi predpisi, vendar se je izkazalo, da v primerih dejanj, ki posebej ogrožajo, obremenjujejo, poškodujejo ali uničujejo okolje, ukrepi, predvideni na teh pravnih področjih, niso dovolj. Uveljavilo se je prepričanje, da je za učinkovito varstvo okolja nujno vpeljati tudi kazenskopravno sankcioniranje, ki se na tem področju tudi na mednarodni ravni vse bolj širi na različna področja človekovih dejavnosti in dobiva vse bolj dodelano podobo celovitega pristopa. Odraz tega je posebno, sistematično urejanje kaznivih dejanj s področja varstva okolja v različnih državah na način njihovega opredeljevanja v posebnem delu kazenskih zakonov (na primer v Nemčiji in Avstriji) ali v posebnih, le temu področju namenjenih zakonih (na primer v Veliki Britaniji).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Tokrat malo drugače o alternativnem reševanju potrošniških sporov

Luka Rejc, 27.9.2012

TRGOVINA

Luka Rejc, Pravna praksa, 37/2012Reševanje potrošniških sporov zahteva svojevrsten pravni pristop. Najlažje to ponazorim s preprostim teoretičnim primerom. Vzemimo, da je podjetje prikrajšalo potrošnika za 200 evrov. Terjatev potrošnika velja za neugotovljeno, zato jo bo treba ugotoviti s pomočjo izvedenca. Da boste dobili nazaj svojih 200 evrov, boste morali v sodnem postopku na kocko postaviti še dodatnih 600 evrov. Že preprost verjetnostni račun nam pokaže, da je tako početje racionalno le, če je naša verjetnost za zmago stoodstotna oziroma se takemu odstotku močno približuje. Povedano drugače, v štirih enakih sporih bi morali zmagati kar trikrat, že en sam poraz pa bi naš uspeh izničil. Če izračunu ne verjamete, vprašajte igralca pokra, ki vam bo bliskovito izračunal, da se ob takem verjetnostnem razmerju splača tvegati le, če ste nedvomno prepričani, da imate v rokah zmagovalne karte.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

ne preslišite

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Rsl 1, četrtek, 27. september, 16.30 Evrožvenket: Zelena proračunska reforma Ob aktualnih reformah, kot so pokojninska reforma in reforma trga dela, pozabljamo na t. i. zelene reforme, ki v tujini uspešno odgovarjajo na vprašanje, kako uravnotežiti javne finance in hkrati spodbuditi trajnos
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Razpisi

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Ur. l. RS, št. 66/12 1. Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic - Urad predsednika Republike Slovenije; rok je 11. oktober. Ur. l. RS, št. 68/12 2. Prvi namestnik predsednika Računskega sodišča - Urad predsednika Republike Slove
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Normativni program vlade RS

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Z novim ZDR do zmanjšanja segmentacije na trgu dela

mag. Nataša Belopavlovič, 27.9.2012

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 37/2012Čeprav je razlogov za prenovo delovne zakonodaje dovolj, pa se s trditvami, da je toga zakonodaja na tem področju eden od krivcev za težave, v katerih smo se znašli, ter da bomo z reformo trga dela in v tem okviru z novim zakonom o delovnih razmerjih rešili naše gospodarstvo, ne morem strinjati. Prav tako me ne prepričajo trditve, da moramo k prenovi pristopiti, ker to od nas zahtevajo tuji partnerji. Res pa je, da bi si s sprejemom nekaterih zakonov lahko povrnili nekaj ugleda v tujini, saj bi dokazali, da smo tudi v Sloveniji glede ključnih vprašanj sposobni doseči konsenz tako na politični ravni kot tudi med socialnimi partnerji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Od projekta do objekta hitreje?

Mirko Filipović, 27.9.2012

Stavbe in stavbna zemljišča

Mirko Filipović, Pravna praksa, 37/2012Državni zbor je v poletnih mesecih sprejel novelo Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D). Menim, da je njeno bistvo zlasti skrajšanje rokov za pridobivanje projektnih pogojev, manjše spremembe pa so glede pridobivanja soglasij. Zanimiva je zlasti vzpostavitev pravne fikcije pri pridobivanju soglasij, ki pa je bila že vzpostavljena v specialnejših zakonih. Novela ZGO-1D, kot je bila sprejeta, ni uredila področnih vprašanj specialnejših zakonov in tako ni prinesla hitrejše pridobitve gradbenega dovoljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Izzivi kmeta na trgu dela

Krapež Katarina, Franca Valentina, 27.9.2012

Delovna razmerja

Katarina Krapež, Valentina Franca, Pravna praksa, 37/2012Strateški cilji razvoja slovenskega podeželja in kmetijstva poudarjajo skrb za vzdržen ekonomski in socialni položaj aktivnih kmetij v Sloveniji, s čimer želi Slovenija zagotoviti večjo samooskrbo s hrano in skladnejši razvoj podeželja. Pri tem imata pomembno vlogo ustrezna delovnopravna urejenost položaja delavcev v kmetijstvu in vzdržnost socialnih modelov, ki prevladujejo na kmetijah slovenskega podeželja. Poglejmo si položaj kmeta, ki želi na kmetiji v Sloveniji zaposliti delavca. Ta je, zlasti zaradi številnih in dolgoletnih zakonodajnih nedoslednosti, zapleten in v praksi ne pripomore bistveno k doseganju strateških ciljev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Vlada RS

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 30. seji (20. september 2012): - razprava o predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2013 in o predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2014; - predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank; - čistopis pre
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Ustrezna pravna podlaga za sprejetje omejevalnih ukrepov

Katarina Vatovec, 27.9.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 37/2012Lizbonska pogodba omogoča sprejetje t. i. pametnih sankcij zaradi boja proti terorizmu bodisi v okviru območja svobode, varnosti in pravice (75. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije - PDEU) bodisi v okviru zunanjega delovanja EU (drugi odstavek 215. člena PDEU). Katero pravno podlago izbrati - ker gre za različne politike EU, za katere veljajo različna pravila in postopki -, ni nepomembno vprašanje. V obravnavani zadevi je luksemburško Sodišče dobilo priložnost, da podrobneje pojasni razmerje med omenjenima določbama in ugotovi, ali je drugi odstavek 215. člena PDEU ustrezna pravna podlaga za sprejetje Uredbe št. 1286/2009 o posebnih omejevalnih ukrepih v boju proti terorizmu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - rok za izpodbijanje pogodbe

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Delovna razmerja, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012ZDR - tretji odstavek 14. in 204. člena, 79. člen Na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR pravica zahtevati ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma preneha v 30 dneh, odkar se je izvedelo za kršitev, in po tretjem odstavku 14. člena ZDR v vsakem primeru v roku enega leta od sklenitve sporazuma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Vlaganja v nepremičnino iz posebnih sredstev po razpadu zakonske zveze

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Zakonska zveza in družinska razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Povračilni zahtevek zakonca, ki po razpadu zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti vlaga posebno premoženje v skupno premoženje, ni avtomatičen, temveč morajo biti za to izpolnjeni pogoji. Zakonci morajo tudi po razvezi zakonske zveze s skupno lastnino upravljati in razpolagati skupno do delitve. Vendar je od navedenega pravila, podobno kot pri upravljanju s stvarmi v solastnini, ko solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, mogoče odstopiti na podlagi instituta poslovodstva brez naročila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Zavodi za prestajanje kazni zapora v Sloveniji nimajo primernih prostorov za zaprte osebe z gibalnimi omejitvami

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Med izvrševanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse temeljne človekove pravice, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Država mora tako zagotoviti, da vsakdo prestaja zaporno kazen v pogojih, ki ustrezajo njegovi (preostali) zdravstveni zmožnosti. Če namreč posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Seznanitev z lastnimi osebni podatki

Irena Vovk, 27.9.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012Operater je od naročnika prejel zahtevo, da mu posreduje izpis osebnih podatkov - retencijskih podatkov (107.b člen Zakona o elektronskih komunikacijah - ZEKom), ki so vsebovani v zbirkah osebnih podatkov družbe in se nanašajo nanj. Ali lahko operater sploh ugodi naročniku, saj bi moral v izpis iz evidence retencijskih podatkov poseči tako, da bi zagotovil varovanje podatkov tretjih oseb? Ali mora operater na podlagi pisne zahteve po 30. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) posamezniku vedno posredovati osebne podatke, ki se vodijo v točno določeni zbirki, ali obstajajo izjeme? Ali so nesorazmerni stroški, ki nastanejo družbi zaradi uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, zadosten razlog za utemeljeno zavrnitev zahteve?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Zastaranje obveznosti in popravek odbitka DDV

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Davek na dodano vrednost in trošarine

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Pojasnilo DURS, št. 4230-190743/2012-02, 28. maj 2012 • Ali je davčni zavezanec dolžan popraviti odbitek davka na dodano vrednost, ko obveznost zastara oziroma jo odpiše zaradi zastaranja? Gre za primere odprtih postavk (obveznosti), ki jih davčni zavezanec ne namerava plačati: -
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 37

Leto objave

< Vsi
2012(41)
> September(41)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČ DĐEF G H IJK LMNO P QR SŠTUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov