O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Izvajanje 34. člena ZVPot v praksi s poudarkom na razmerju do zakonodaje "novega pristopa"

Nenad Mrdaković, 14.1.2016

TRGOVINA

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 2/2016Pravo si prizadeva slediti tehničnemu razvoju, ki se med drugim odraža tudi v čedalje kompleksnejših in raznovrstnejših izdelkih za široko potrošnjo. Z namenom doseganja lažjega pretoka blaga na ozemlju EU in varstva potrošnikov so se v institucijah EU oblikovale težnje po harmonizaciji tehničnih zahtev za proizvode, ki se odražajo tudi v t. i. novem in globalnem pristopu pri sestavi zakonodaje. Ta se osredotoča zgolj na bistvene zahteve, ki jih mora posamezen proizvod izpolnjevati. Stična točka med tehnično zakonodajo, zlasti Zakonom o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1), in potrošniško zakonodajo je 34. člen Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Namen prispevka je opozoriti na nekatere probleme pri razlagi in izvajanju tega člena v povezavi s tehnično zakonodajo ter podati nekatere smernice, ki bi jih bilo smotrno upoštevati pri pisanju novega ZVPot.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance - osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic

Avtor ni naveden, 14.1.2016

Poravnava davkov in prispevkov

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2016FURS, 3. izdaja, december 2015 1. Splošno Fizične osebe so v obvezno socialno zavarovanje v Republiki Sloveniji vključene iz naslova svojega statusa ali delovne aktivnosti, na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja obveznega socialnega zavarova
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Laž, velika laž ...

mag. Sandi Kodrič, 14.1.2016

Pravoznanstvo

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 2/2016Nedavno smo na naslovnici ene od slovenskih zavarovalniških revij prebrali, da je pričakovana življenjska doba žensk za 5,71 leta daljša od pričakovane življenjske dobe moških. Ko vidim kaj takega, se vedno spomnim na stari kliše o stopnjevanju: laž, velika laž, statistika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Pregled bančnih računov odvetnika kot poseg v pravico do zasebnosti

Ana Pakiž, 14.1.2016

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 2/2016Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je Portugalsko obsodilo zaradi kršitve 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravic (EKČP), saj so pristojni organi s pregledom odvetničinih bančnih izpiskov nesorazmerno posegli v njeno pravico do varovanja poklicne tajnosti kot obliko izvrševanja pravice do zasebnosti. Odvetnici ni bilo omogočeno podajanje pripomb, za podajo mnenja pa prav tako ni bila pozvana odvetniška zbornica. Zato ni bilo zagotovljeno pravično ravnotežje med zahtevami javnega interesa in pravico odvetnice do uživanja pravice do zasebnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Razpisi

Avtor ni naveden, 14.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2016 Ur. l. RS, št. 107/15 1. Predsednik Okrajnega sodišča v Žalcu - Sodni svet RS; rok je 30. januar. Ur. l. RS, št. 1/16 2. Ravnatelj - Glasbena šola Ribnica; rok je 18. januar. 3. Direktor - Varstveno delovni center Postojna; rok je 25
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Vrstnici

dr. Ciril Ribičič, 14.1.2016

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 2/2016V svojem nagovoru na 105. seji Beneške komisije je slovenska veleposlanica pri Svetu Evrope Eva Tomič ugotovila, da sta Beneška komisija in samostojna Slovenija vrstnici, rojeni pred 25 leti. Dodam lahko, da sta se njuni poti tudi nekajkrat križali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

"Nekrivdna" odpoved koncesijske pogodbe

dr. Klemen Pohar, 14.1.2016

Obligacije

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 2/2016Dolžniško razmerje, katerega trajanje ni določeno, lahko vsaka stranka prekine z odpovedjo. Smisel tega pravila je v dejstvu, da obligacijsko razmerje po svoji naravi ni neskončno, temveč je usmerjeno v prenehanje z izpolnitvijo, to prenehanje pa je dispozicija pogodbenih strank. Koncesijske pogodbe so kot upravne pogodbe (pogodbe javnopravne narave) urejene v specialni zakonodaji, zato se pravila OZ o odpovedi zanje neposredno ne uporabljajo. Zaradi tega in ob odsotnosti jasne specialne ureditve je bilo glede koncesij na področju lekarniške dejavnosti do nedavnega nejasno, ali je dopustna njihova odpoved s strani koncedenta, ne da bi za to obstajali (krivdni) razlogi v sferi koncesionarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Kdaj je "sol" res "sol" po pravu EU?

Zoran Skubic, 14.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 2/2016Sodišče EU je že drugič v pol leta obravnavalo pomembno vprašanje, povezano s pravilnim razumevanjem določb Direktive 2009/54/ES o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod. Junija je bilo tako - in to prav na podlagi predhodnega vprašanja slovenskega Vrhovnega sodišča - govora o tem, kdaj pijemo "isto" naravno mineralno vodo, čeprav se ta črpa iz različnih vrtin istega podzemnega vira. Tokrat pa je šlo za vprašanje, koliko "soli" lahko vsebuje naravna mineralna voda in v kateri obliki. Predvsem pa se je razčistila kolizija med Direktivo 2009/54/ES in ureditvijo Uredbe 1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, ki načeloma - in skoraj brez izjem - prepoveduje vsakršno navajanje trditev "zelo nizka vsebnost natrija/soli" na embalaži naravnih mineralnih (kot tudi siceršnjih) vod, ki so namenjene potrošnikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Ureditev ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo: aktualne spremembe in predlogi za izboljšave

Srovin Coralli Ana, Marčič Maruško Jan, Petek Aljoša, Sancin Vasilka, 14.1.2016

Varstvo okolja

Ana Srovin-Coralli, Jan Marčič-Maruško, Aljoša Petek, dr. Vasilka Sancin, Pravna praksa, 2/2016Državni zbor je 23. julija 2015 sprejel Uredbo o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), ki ureja pravila ravnanja z OEEO v skladu z zakonodajo Evropske unije (EU). Republika Slovenija je zakonodajo EU implementirala z zamudo in si tako skoraj prislužila kazen, saj je imela daljše obdobje pomanjkljivo urejene predpise, ki pomembno vplivajo na varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Pridevniki iz lastnih imen in vrstnost

dr. Nataša Hribar, 14.1.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 2/2016Na nekem družbenem omrežju je pred časom potekala razprava o tem, ali je imena bolezni, virusov ipd. v slovenščini še smiselno pisati z malo začetnico, kot predvideva pravopis. Zakaj še? Splošna raba namreč kaže precejšnja odstopanja od kodifikacije, zapisane v Pravilih Slovenskega pravopisa (2001), ki so najnovejši kodifikacijski priročnik te vrste pri nas, čeprav star že petnajst let (pravila pa so bila uveljavljena že kar nekaj let pred izidom Slovarja).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Sodna presoja primernosti tarif kolektivnih organizacij

dr. Eneja Drobež, 14.1.2016

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 2/2016V članku želim na tipskih sporih med kolektivnimi organizacijami za varstvo avtorskih in sorodnih pravic in uporabniki pokazati, da morajo sodišča presojati tudi primernost tarif kolektivnih organizacij, ne samo njihove veljavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Detektivski nadzor nepravilnosti v javnem zavodu

Irena Vovk, 14.1.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 2/2016Ali je delodajalec (javni zavod) dolžan predhodno obvestiti zaposlenega oziroma študenta, da bo s pomočjo pooblaščenega detektiva preveril domnevne nepravilnosti v zvezi s prikazovanjem delovnega časa na terenu in obračunavanja potnih stroškov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 14.1.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 2/2016 European State Aid Law Franz Jürgen Säcker in Frank Montag (ur.) (Hart Publishing, Oxford, 1. izdaja, 2016, 800 strani) Področje državnih pomoči se uvršča med ključna področja prava EU. Če državne subvencije za p
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Nova ruska zakonodaja v luči trenda neizvrševanja sodb ESČP

mag. Simona Drenik, 14.1.2016

Varstvo človekovih pravic

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 2/2016Neizvrševanje pravnomočnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je že dlje časa eno od pomembnejših vprašanj v razpravah o prihodnosti sodišča. Statistika o neizvršenih sodbah ESČP je namreč vse bolj zaskrbljujoča. V poročilu za leto 2014 največ neizvršenih sodb Odbor ministrov Sveta Evrope beleži za Italijo (več kot 2.600) ter Turčijo in Rusko federacijo (za vsako okoli 1.500), tudi slovenska statistika je s 302 beleženima še neizvršenima sodbama zaskrbljujoča. Ruska federacija (RF) pa je decembra lani še dodatno negativno presenetila z zakonom, ki omogoča ustavno sodno presojo skladnosti sodb ESČP z rusko Ustavo, in s tem želi legalizirati postopek za selektivno izvrševanje sodb ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Kako transparentna je poraba javnih sredstev?

Matej Cerar, 14.1.2016

PRORAČUN

Matej Cerar, Pravna praksa, 2/2016Trditve "Meja, da formalni postopki prevladajo nad neformalnimi, je štiri milijone deležnikov", "Smo družba, ki ima sociološko bolezen, da si ne zaupa" in "Ponudniki so vedno korak pred naročniki" ne obetajo veliko dobrega. Kakšen smisel ima torej konferenca v organizaciji Transparency International Slovenija z zgoraj navedenim naslovom, ki je potekala 27. novembra 2015 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani? Morda nobenega in je okoli sto zbranih, ki so napeto poslušali 18 govornikov, samo izgubljalo čas, tisti med njimi, ki so zaposleni pri osebah javnega prava, pa celo javni denar. A optimisti, med katere se štejem, bi dejali, da je o problemih treba govoriti, jih odkrivati, si kljub neuspehu prizadevati za rešitve, tako kakor otrok neštetokrat neuspešno poskusi vstati, preden mu uspe prvi korak. In morda ... Morda bodo čez leta govorili, da sta dovolj tudi dva milijona deležnikov, da zaupanje ne bo več vprašljivo in da iskanje možnosti, kako opehariti državo, ne bo več nacionalni šport. Lahko rečete, da sem sanjač, vendar nisem edini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Pravni sistem na preizkušnji

mag. Janko Arah, 14.1.2016

Pravoznanstvo

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 2/2016Ustava zapoveduje, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pa morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Taka ustavna ureditev pomeni, da morajo organi ter nosilci javnih pooblastil pri uporabljanju zakonov in drugih predpisov izhajati iz spoznanja, da je posamezna zakonska določba sestavni del celote predmeta urejanja v zakonu, v katerega je umeščena, zakon pa je sestavni del oziroma konkretizacija slovenske ustavnopravne ureditve. Zato morajo besedilo posamezne določbe razumeti in razlagati v njeni smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti in soodvisnosti z drugimi določbami in pravno ureditvijo kot celoto. Na primeru, ki očitno ni osamljen, lahko preizkusimo, ali in koliko so ti postulati v praksi dejansko spoštovani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Od 5. do 11. januarja

Irena Vovk, 14.1.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 2/2016 Torek, 5. 1. Strožji pogoji za ustanavljanje družb. Že 1. januarja so začele veljati dodatne omejitve za ustanovitev družbe in pridobitev statusa samostojnega podjetnika. Po noveli Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) velja prepoved za vse, ki so jim inšpektorji v zadnji
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 14.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2016 8. januar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru; - zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije s točko dnevnega reda: predlog priporočila Vladi Republike Slovenije za preprečitev nadaljnjih negativnih posledic mi
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Vsebina PP št.2/2016

Avtor ni naveden, 14.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/20163 UVODNIK mag. Janko Arah Pravni sistem na preizkušnji 6-8 PRAVO IN IT Mark Pohar Nova evropska pravila o odprtosti interneta 8-9 PRAVO VARSTVA POTROŠNIKOV Nenad Mrdaković Izvajanje 34. člena ZVPot v praksi s poudarkom na razmerju do zakono
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Z izgubljeno zdravstveno kartoteko izgubljena priložnost za zaposlitev

Avtor ni naveden, 14.1.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2016Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki je iskal svoj zdravstveni karton. Pred nastopom službe je namreč moral pri zdravniku medicine dela, prometa in športa opraviti zdravniški pregled, zdravnik pa mu brez vsebine kartona ni mogel napisati mnenja. Čeprav Zdravstveni dom Ljubljana njegovega kartona ni mogel najti v nobeni izmed enot, kamor je pobudnik do zdaj hodil na preglede, mu ni želel izdati potrdila, da njegove kartoteke ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 14.1.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 2/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016 Vstavi izbrisano tabelo
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Predlogi državnega tožilstva za boljše inkriminacije

Hinko Jenull, 14.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 2/2016Prispevek temelji na predlogih, ki jih je Vrhovo državno tožilstvo Republike Slovenije v preteklem obdobju posredovalo Ministrstvu za pravosodje v okviru strokovnega sodelovanja pri pripravi sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika (KZ-1) ali pa samostojno, ob zaznanih pomanjkljivostih zakonske ureditve ali težavah pri uporabi posameznih določb splošnega in posebnega dela KZ-1 v praksi. Zaradi vključitve osebnih pogledov in mnenj avtorja posameznih ocen in predlogov ni mogoče šteti za uradna stališča tožilske institucije, ampak le kot pobudo za morebitni zakonodajni premislek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Možgani na zatožni klopi

dr. Aleš Završnik, 14.1.2016

Kultura in umetnost

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 2/2016"Poglejte ga, izgleda kot tajkun!" bi se glasila današnja "zdravorazumska" sodba ob pogledu na gospodarstvenika slabega slovesa. Ta ideja, da se zločinec od nas "dobrih" državljanov razlikuje tudi po telesnih značilnostih, je stara in trdoživa. V kriminologiji kot heterogeni vedi, ki prevzema konceptualni aparat številnih znanstvenih disciplin (denimo filozofije, psihologije, sociologije, prava in statistike), se je na podobnem uvidu, da je na telesu mogoče zaznati kriminalnost, utemeljila italijanska biološka pozitivistična smer, ki je iskala vzroke kriminalitete v fizionomiji lobanj. Lombrosov muzej "kriminalne antropologije" v Torinu z razstavljenimi lobanjami atavističnih "rojenih kriminalcev" se zdi danes večini bizaren, čeprav njegova ustreznica v sodobni visokotehnološki družbi išče kriminalnost na enakem mestu - v telesu, a s to razliko, da so novi deli možgani in nevronske povezave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Pravni napovednik

Irena Vovk, 14.1.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 2/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Reforma sodnega sistema EU - reševanje kvalitativnih težav s kvantitativnim pristopom?

Weingerl Petra, Hojnik Janja, 14.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Petra Weingerl, dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 2/2016V zadnjih dveh letih se je Sodišče EU znašlo pod največjim medijskim in političnim udarom od njegove ustanovitve pred več kot 60 leti. Razlog ni povezan z morebitno kontroverzno sodno odločitvijo, temveč z njegovo reformo, ki jo je spremljal intenziven boj na samem Sodišču EU, pa tudi lobiranje na hodnikih drugih institucij. Pri tem so nekateri opozarjali, da bi bila lahko taka praksa sporna v luči načela institucionalnega ravnotežja v EU. Avtorici kljub temu ugotavljava, da je reforma - čeprav ni nujno idealna - poskus reševanja preobremenjenosti Splošnega sodišča ob upoštevanju želja držav članic, brez česar v "večdržavni" EU žal ne gre.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 2

Leto objave

< Vsi
2016(42)
> Januar(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČD ĐEFGH IJ K LM NOP QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov