O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Zdravstveno zavarovanje francoske upokojenke s stalnim prebivališčem v RS

Klemen Ganziti, 30.8.2012

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Klemen Ganziti, Pravna praksa, 33/2012Francoska državljanka, po rodu Slovenka, je celotno delovno dobo izpolnila z delom v Franciji, kjer ima stalno prebivališče, prejema pokojnino in je tudi obvezno zdravstveno zavarovana. Želi se preseliti v Slovenijo in tukaj tudi prijaviti stalno prebivališče. Z odjavo stalnega prebivališča v Franciji preneha biti vključena v sistem tamkajšnjega obveznega zdravstvenega zavarovanja. • Kaj mora storiti in na kateri podlagi se lahko vključi v sistem slovenskega obveznega zdravstvenega zavarovanja in kdo mora plačevati premijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dimnikarska služba in potrebe po novi sistemski ureditvi gospodarskih javnih služb

dr. Breda Mulec, 30.8.2012

Gospodarske javne službe (komunala)

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 33/2012Nova koalicijska pogodba o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat 2012-2015 določa, da bodo koalicijski partnerji odpravili vse koncesijske omejitve in dovolili konkurenco v panogah, v katerih zdaj število igralcev na trgu neposredno nadzoruje država (notarstvo, dimnikarstvo). V nadaljevanju je zapisano, da bodo bistveno zmanjšali število tistih dejavnosti, za katere je treba pridobiti dovoljenje ali licenco. V dejavnostih, ki bodo ostale regulirane, se kot minimum zaščite porabnika zagotovijo neodvisne informacije o kakovosti, odpravijo minimiziranje cen in obvezne tarife. To je vsekakor spodbudna zaveza, saj so si dosedanje vlade večkrat, a neuspešno prizadevale urediti gospodarske javne službe učinkoviteje in v skladu z zahtevami EU. Na področju dimnikarskih storitev so se oblikovale civilne iniciative, ki si prizadevajo za njihovo liberalizacijo. Po njihovem prepričanju je nesprejemljivo, da si lahko izberemo svojega zdravnika, dimnikarja pa ti izbere država, pa čeprav opravi dimnikar svoje delo nezadovoljivo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Moje odvetniško življenje

mag. Igor Karlovšek, 30.8.2012

Kultura in umetnost

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 33/2012Odvetnik in doktor pravnih znanosti Peter Čeferin je pri Cankarjevi založbi izdal knjižico Moje odvetniško življenje s pomenljivim podnaslovom Petinštirideset let - petinštirideset zgodb in prav vse resnične. V uvodu avtor pojasnjuje, da je prvega januarja 1967 odprl svojo prvo odvetniško pisarno in da je tako minilo petinštirideset let, odkar nepretrgoma opravlja odvetniški poklic. Zato se je odločil, da bo vsako leto dela obeležil z eno od neštetih zgodb, ki so se odvile pred njim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

globus

Dean Zagorac, 30.8.2012

Ostalo

Dean Zagorac, Pravna praksa, 33/2012Konvencija za pomorske delavce 21. 8. - Mednarodna organizacija dela je prejela še zadnji dve ratifikaciji Konvencije za pomorske delavce, ki sta bili potrebni, da lahko ta nova pomembna pogodba mednarodnega delovnega prava začne veljati, kar se bo zgodilo avgusta naslednje leto. Konvencija, ki je
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

zaznamovalo nas je

Darja Golob Koritnik, 30.8.2012

Ostalo

Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 33/201231. avgust 1927 - TIGR Ustanovljena je bila prva protifašistična organizacija v Evropi TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka). 1986 - Urho Kaleva Kekkonen Umrl je Urho Kaleva Kekkonen, finski predsednik med letoma 1956 in 1982. Bil je pobudnik Evropske konference o varnosti in sodelovanju,
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Sosporništvo pri vlaganju revizijskih zahtevkov

mag. Maja Potočnik, 30.8.2012

PRORAČUN, Upravni postopek in upravne takse

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 33/2012V civilnih in gospodarskih pravdah je situacija, ko je hkrati toženih več strank ali ko tožbo vloži več tožečih strank, katerih tožbeni zahtevki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko stanje in pravno podlago, razmeroma pogosta. Pogostosti takih zahtevkov botruje predvsem ekonomski interes. Več vloženih tožb pomeni več stroškov s sodnimi taksami, z izvedbo pravdnega postopka in z odvetniškimi storitvami. Glede na dejstvo, da 13. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) določa smiselno in subsidiarno uporabo pravdnega postopka, tudi pri vlaganju revizijskih zahtevkov v pravu javnih naročil ne bi smelo biti večjih težav s sosporništvom. Pa ni tako, saj ima Državna revizijska komisija na to vprašanje povsem svoj, s pravili pravdnega postopka nepovezan pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Zaposlovanje v javnih zdravstvenih zavodih po ZUJF

mag. Jaka Slokan, 30.8.2012

Delovna razmerja, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 33/2012Trend reorganizacije menedžmenta v javnih zdravstvenih zavodih gre v smeri povečanja pooblastil direktorjev javnih zdravstvenih zavodov na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, s tem pa se posledično povečuje njihova odgovornost. Prav odvisnost direktorjev od drugih organov upravljanja (denimo od sveta zavoda) je bila zaradi želje po večji učinkovitosti poslovodenja eden od glavnih razlogov za spremembe Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki poleg Zakona o zavodih (ZZ) ureja področje vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) s svojimi določbami na področju zaposlovanja to odgovornost direktorjem jemlje in jo prelaga na svet zavoda ter posredno, prek župana ali ministra, na njegovega ustanovitelja (lokalno skupnost ali državo). Trdim, da so te določbe ZUJF nelogične, v praksi težko izvedljive ter pomenijo nepotrebno birokratizacijo postopkov zaposlovanja v javnih zdravstvenih zavodih in odmik od že postavljenih smernic glede njihovega vodenja v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Evropa

Irena Vovk, 30.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012Torek, 21. 8. Negativne obrestne mere. Vlagatelji so bili vnovič pripravljeni plačati, da so lahko evropskemu začasnemu skladu za zaščito evra (EFSF) posodili denar. Sklad je tako izdal za 1,499 milijarde evrov šestmesečnih zakladnih menic, obrestna mera pa je znašala -0,0179 odstotka. V zad
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Pomanjkljivosti novele ZGD-1G glede prenosa podjetja na podjetnika prevzemnika

Matija Premrl, 30.8.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matija Premrl, Pravna praksa, 33/2012Državni zbor je 18. julija sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) z oznako ZGD-1G. Ta med drugim na novo ureja prenos podjetja samostojnega podjetnika na njegove družinske člane. Menim, da je sprejeta novela v tem delu pomanjkljiva in sporna. Poglejmo si pomanjkljivosti novele in morebitne boljše rešitve pri normiranju prenosa podjetja podjetnika na podjetnika prevzemnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dileme testa sorazmernosti

Helena Uršič, 30.8.2012

Pravoznanstvo

Helena Uršič, Pravna praksa, 33/2012Slovensko ustavno sodišče je test sorazmernosti uporabilo v skoraj tretjini od zadnjih dvajsetih presoj ustavnosti in zakonitosti. Nič čudnega, da pri tako pogosti uporabi tako tehtanje vzbuja vedno nova vprašanja in dileme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Očistimo gore

Irena Vovk, 30.8.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012(www.ocistimogore.si) Jezik: slovenščina Tip: samostojno spletišče Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Facebooku in Twitterju, fotogalerija, e-planinska knjižica, mobilni aplikaciji Očistimo gore in Gorski priročnik ipd. Povezava z upor
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Smo kupili knjigo ali kaj drugega?

mag. Sandi Kodrič, 30.8.2012

Lastnina in druge stvarne pravice, Intelektualna lastnina

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 33/2012Potem ko smo neki izdelek zakonito kupili na trgu, imamo običajno vso svobodo razpolaganja z njim. Lahko ga uporabljamo sami, lahko ga v uporabo prepustimo drugemu. Če z njim nismo zadovoljni, ga prodamo; če smo ga kupili nekomu za rojstni dan, ga podarimo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Zaporniku onemogočena prijava stalnega prebivališča

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012Pobudnik že več let prestaja kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. V času prestajanja kazni zapora je bil z odločbo Upravne enote Ptuj izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Pobudnik je menil, da se mora njegovo stalno prebivališče prijaviti na naslovu Centra za socialno delo Ptuj (CSD), saj je od tam prejemal denarno socialno pomoč pred prestajanjem zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Upoštevanje zdravstvenih težav pri oddaji urina za testiranje

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012V Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni pobudnik v predpisanem roku desetih minut ne more oddati urina za testiranje morebitne prisotnosti drog. Pri tem je navedel, da mu je bilo v ZPKZ Ljubljana omogočeno, da je urin oddal v eni uri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dileme eventualnega naklepa

dr. Matjaž Ambrož, 30.8.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2012Eventualni naklep, pri nas doslej utemeljen na storilčevem odnosu do prepovedane posledice, je z zadnjo novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B) malenkost spremenjen, zakon ga po novem opredeljuje kot storilčev odnos do celotnega dejanja. Tako po starem kot tudi po novem zakon eventualni naklep pojmuje kot psihično danost, ki mora obstajati tempore criminis. To tradicionalno gledanje, po katerem mora sodišče eventualni naklep "poiskati v glavi storilca", se danes problematizira kot neživljenjsko. V prodoru je stališče, ki eventualni naklep pojmuje zlasti kot sodnikovo vrednostno sodbo, ki jo ta izoblikuje na podlagi presoje "vseh okoliščin primera". Zanimalo me bo, kaj je bolje: vztrajati pri tem, da mora biti eventualni naklep trdno vezan na psihični substrat, ali pa se sprijazniti s tem, da je eventualni naklep bolj kot psihično dejstvo sodnikova vrednostna sodba. Poleg tega si velja postaviti vprašanje, ali je med obema pristopoma res taka razlika, kot se zdi na prvi pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Pristojnost nacionalnega sodišča v čezmejnem sporu zaradi kršitve evropskega patenta

mag. Judita Dolžan, 30.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 33/2012V zadevi Solvay SA proti Honeywell BV in drugi je Sodišče odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago 1. točke 6. člena in drugega odstavka 22. člena Uredbe št. 44/2001. V postopku odločanja o glavni stvari se je namreč nizozemskemu sodišču postavilo vprašanje v zvezi s pristojnostjo v konkretni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Država mora zapornika varovati tudi pred samim seboj

Aleš Velkaverh, 30.8.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 33/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v preteklih sodbah že odločilo, da morajo države v nekaterih okoliščinah življenje posameznika zavarovati tudi tako, da sprejmejo ukrepe za preprečitev samomora te osebe. Vendar pa ta obveznost ne more biti absolutna, saj je nekatere položaje nemogoče predvideti in preprečiti. Zato je iskanje ravnotežja med obveznostjo države zavarovati življenje posameznika in bremenom, ki se s tem nalaga državi, težka naloga, s katero se je ESČP znova soočilo v zadevi Ketreb proti Franciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Osebni podatki in 154. člen ZZavar

Irena Vovk, 30.8.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012Ali je upravna enota dolžna zavarovalnici posredovati osebne podatke o zakonitem zastopniku oziroma skrbniku mladoletne osebe, za katerega zavarovalnica trdi, da je dolžnik? Zavarovalnica kot pravno podlago navaja 154. člen Zakona o zavarovalništvu (ZZavar).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Hranjenje spletnih naslovov

Irena Vovk, 30.8.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012Delodajalec naj bi na strežnik namestil sledilno napravo za beleženje vseh spletnih naslovov (URL), s katerimi se zaposleni povezujejo s svojih službenih računalnikov. Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Ničnost pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice - varstvo pravic etažnih lastnikov

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012Postopek po ZVEtL ni edina, pač pa dodatna možnost varstva pravic etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku. Skupni lastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, saj tožnik zahteva ugotovitev skupne lastnine v korist vseh skupnih lastnikov. Za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno, kaj je v interesu ostalih skupnih lastnikov. Njihove pravice in obveznosti na skupnih delih (vključno z zemljiščem) so nujen, neločljiv sestavni del njihove lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka je relevantno le, da nepremičnine sodijo v kompleks zemljišč, na katerih so pravico uporabe pridobili (in na dan uveljavitve ZLNDL imeli) etažni lastniki in ne tožena stranka. Rešitev tega spora zato ne posega v medsebojna razmerja etažnih lastnikov in teh razmerij tudi ne ureja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Fotografiranje kršitev - ločevanje odpadkov

Irena Vovk, 30.8.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012Komunalno podjetje, ki je med drugim tudi izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki, želi opravljati nadzor vsebine zabojnikov (ali uporabniki ločujejo frakcije ali ne). Ali lahko pri tem uporabljajo fotoaparat?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Vejica v levem prilastku

dr. Nataša Hribar, 30.8.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2012S študenti sem večkrat naletela na primere, pri katerih si nismo bili enotni glede postavitve ene ali celo dveh vejic. Poglejmo si tale primer: Ali lahko delodajalec delavca, ki je na bolniški, premesti na drugo nižje delovno mesto z občutno nižjo plačo? Nekateri bi podčrtano besedno zvezo pustili z
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Prof. dr. Katja Vodopivec (1917-2012)

dr. Alenka Šelih, 30.8.2012

Ostalo

dr. Alenka Šelih, Pravna praksa, 33/2012Pred dnevi smo se poslovili od dr. Katje Vodopivec, zaslužne profesorice PF Univerze v Ljubljani in dolgoletne direktorice Inštituta za kriminologijo pri tej fakulteti. Med delovanjem, ki je zajemalo desetletja med letoma 1954 in 1985, je bila prof. Vodopivčeva osrednja osebnost na področju raziskovanja kriminalitete, pri oblikovanju odziva nanjo in pri njenem preprečevanju. V letih od 1961 do 1972 je tudi vodila tedaj edino raziskovalno ustanovo na tem področju - Inštitut za kriminologijo pri PF, na katerem je bila zaposlena kot raziskovalka od njegove ustanovitve leta 1954.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

dogodki - izjave

Irena Vovk, 30.8.2012

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012od 21. do 27. avgusta Torek, 21. 8. Volitve v Državni svet. Predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant je izdal odlok o razpisu splošnih volitev v Državni svet. Tako bodo splošne volitve predstavnikov lokalnih interesov v DS v sredo, 21. novembra, splošne volitve predstavnikov drugih inte
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Kontroverze "nepravnih" dejavnikov sojenja v kazenskem postopku

dr. Saša Kmet, 30.8.2012

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 33/2012V najnovejši interdisciplinarni monografiji o ženskah, nasilju in kazenskopravnem sistemu Plesničarjeva in Petrovec že v uvodu ugotavljata, da je izbira kazenske sankcije, odmera kazni pa še zlasti, tista faza kazenskega postopka, ki se najbolj izmika strogosti formalno-logičnega razmišljanja in vnaprej predvidenega ravnanja. Odmero kazni v različnih pravnih sistemih in okoljih omejujejo bolj ali manj ohlapna ter bolj ali manj zavezujoča pravila, nanjo pa vplivajo še številni drugi dejavniki, ki bi jih bilo po prepričanju avtorjev veliko lažje zanikati kot pojasniti. Avtorja jih poimenujeta "dejavniki, ki jih kazensko pravo ne upošteva", povezujeta pa jih s pojavom "iracionalnih" in "nepreverljivih" okoliščin. Šelihova v tem kontekstu sorodno piše o "netransparentnem izmikanju racionalnemu in empiričnemu preverjanju", povezanem s "sodnikovimi občutki".
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

< Vsi
2012(39)
> Avgust(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČD ĐEFG H IJK L M NOP QR S Š TU V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov