O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

s tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 30.8.2012

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012Andreas Kulick Global Public Interest in International Investment Law (Cambridge University Press, 2012, 416 strani) S procesom globalizacije se veča obseg mednarodnega poslovanja oziroma mednarodnih investicij, s tem pa se povečujejo tudi tveganja, povezana s tem procesom. Zato sta
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Moje odvetniško življenje

mag. Igor Karlovšek, 30.8.2012

Kultura in umetnost

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 33/2012Odvetnik in doktor pravnih znanosti Peter Čeferin je pri Cankarjevi založbi izdal knjižico Moje odvetniško življenje s pomenljivim podnaslovom Petinštirideset let - petinštirideset zgodb in prav vse resnične. V uvodu avtor pojasnjuje, da je prvega januarja 1967 odprl svojo prvo odvetniško pisarno in da je tako minilo petinštirideset let, odkar nepretrgoma opravlja odvetniški poklic. Zato se je odločil, da bo vsako leto dela obeležil z eno od neštetih zgodb, ki so se odvile pred njim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Prof. dr. Katja Vodopivec (1917-2012)

dr. Alenka Šelih, 30.8.2012

Ostalo

dr. Alenka Šelih, Pravna praksa, 33/2012Pred dnevi smo se poslovili od dr. Katje Vodopivec, zaslužne profesorice PF Univerze v Ljubljani in dolgoletne direktorice Inštituta za kriminologijo pri tej fakulteti. Med delovanjem, ki je zajemalo desetletja med letoma 1954 in 1985, je bila prof. Vodopivčeva osrednja osebnost na področju raziskovanja kriminalitete, pri oblikovanju odziva nanjo in pri njenem preprečevanju. V letih od 1961 do 1972 je tudi vodila tedaj edino raziskovalno ustanovo na tem področju - Inštitut za kriminologijo pri PF, na katerem je bila zaposlena kot raziskovalka od njegove ustanovitve leta 1954.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Država mora zapornika varovati tudi pred samim seboj

Aleš Velkaverh, 30.8.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 33/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v preteklih sodbah že odločilo, da morajo države v nekaterih okoliščinah življenje posameznika zavarovati tudi tako, da sprejmejo ukrepe za preprečitev samomora te osebe. Vendar pa ta obveznost ne more biti absolutna, saj je nekatere položaje nemogoče predvideti in preprečiti. Zato je iskanje ravnotežja med obveznostjo države zavarovati življenje posameznika in bremenom, ki se s tem nalaga državi, težka naloga, s katero se je ESČP znova soočilo v zadevi Ketreb proti Franciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Pristojnost nacionalnega sodišča v čezmejnem sporu zaradi kršitve evropskega patenta

mag. Judita Dolžan, 30.8.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 33/2012V zadevi Solvay SA proti Honeywell BV in drugi je Sodišče odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na razlago 1. točke 6. člena in drugega odstavka 22. člena Uredbe št. 44/2001. V postopku odločanja o glavni stvari se je namreč nizozemskemu sodišču postavilo vprašanje v zvezi s pristojnostjo v konkretni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Vejica v levem prilastku

dr. Nataša Hribar, 30.8.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2012S študenti sem večkrat naletela na primere, pri katerih si nismo bili enotni glede postavitve ene ali celo dveh vejic. Poglejmo si tale primer: Ali lahko delodajalec delavca, ki je na bolniški, premesti na drugo nižje delovno mesto z občutno nižjo plačo? Nekateri bi podčrtano besedno zvezo pustili z
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Jurist naj ne bo!

dr. Vesna Bergant Rakočević, 30.8.2012

Ostalo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 33/2012Tale naslov namenoma aludira na znano avtobiografsko povest našega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja Študent naj bo. Naj osvežim spomin vsem tistim, ki jim je šlo to obvezno domače branje v pozabo: avtor opisuje svoje prvo šolsko (sicer gimnazijsko) leto v Ljubljani, kjer sta ga mučila domotožje in občutek manjvrednosti, ker ni znal ne nemščine ne latinščine ter je bil zaznamovan že samo s tem, da je bil s podeželja, starši pa so imeli denarja komaj za preživetje in so le stežka plačevali njegovo šolanje. Ob koncu leta se vrne domov, ne da bi izdelal letnik, saj je zaradi sošolcev iz meščanskih družin zanemarjal šolske obveznosti. Na srečo ga podpre domači župnik, češ fant ni kriv za neuspeh, in Franceta naslednje leto ponovno vpišejo v prvi letnik, ob koncu leta pa je odličen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Smo kupili knjigo ali kaj drugega?

mag. Sandi Kodrič, 30.8.2012

Lastnina in druge stvarne pravice, Intelektualna lastnina

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 33/2012Potem ko smo neki izdelek zakonito kupili na trgu, imamo običajno vso svobodo razpolaganja z njim. Lahko ga uporabljamo sami, lahko ga v uporabo prepustimo drugemu. Če z njim nismo zadovoljni, ga prodamo; če smo ga kupili nekomu za rojstni dan, ga podarimo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Pokojninska reforma

Irena Vovk, 30.8.2012

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012O predlogu nove pokojninske reforme se bodo najprej uskladili v koaliciji, šele nato pa bodo izhodišča predstavili socialnim partnerjem, so sporočili z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Usklajevanja naj bi se začela v začetku septembra, nova pokojninska reforma pa naj bi začela veljati 1. januarja 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Davčna obravnava dohodkov agrarne skupnosti

Avtor ni naveden, 30.8.2012

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012V skladu z Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnostih in vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) je agrarna skupnost opredeljena kot skupnost fizičnih in pravnih oseb na podlagi pogodbe, ki imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti, določene z zakonom in pravili agrarne skupnosti. Drugi odstavek 2. člena ZPVAS nadalje določa, da agrarna skupnost ni pravna oseba, tretji odstavek tega člena pa določa, da ima agrarna skupnost svoj transakcijski račun pri poslovni banki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Ničnost pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice - varstvo pravic etažnih lastnikov

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012Postopek po ZVEtL ni edina, pač pa dodatna možnost varstva pravic etažnih lastnikov v zvezi z njihovo lastninsko pravico na skupnih delih, med katere sodi tudi zemljišče. Izbira načina pravnega varstva ostaja tožniku. Skupni lastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, saj tožnik zahteva ugotovitev skupne lastnine v korist vseh skupnih lastnikov. Za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno, kaj je v interesu ostalih skupnih lastnikov. Njihove pravice in obveznosti na skupnih delih (vključno z zemljiščem) so nujen, neločljiv sestavni del njihove lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka je relevantno le, da nepremičnine sodijo v kompleks zemljišč, na katerih so pravico uporabe pridobili (in na dan uveljavitve ZLNDL imeli) etažni lastniki in ne tožena stranka. Rešitev tega spora zato ne posega v medsebojna razmerja etažnih lastnikov in teh razmerij tudi ne ureja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Kontroverze "nepravnih" dejavnikov sojenja v kazenskem postopku

dr. Saša Kmet, 30.8.2012

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 33/2012V najnovejši interdisciplinarni monografiji o ženskah, nasilju in kazenskopravnem sistemu Plesničarjeva in Petrovec že v uvodu ugotavljata, da je izbira kazenske sankcije, odmera kazni pa še zlasti, tista faza kazenskega postopka, ki se najbolj izmika strogosti formalno-logičnega razmišljanja in vnaprej predvidenega ravnanja. Odmero kazni v različnih pravnih sistemih in okoljih omejujejo bolj ali manj ohlapna ter bolj ali manj zavezujoča pravila, nanjo pa vplivajo še številni drugi dejavniki, ki bi jih bilo po prepričanju avtorjev veliko lažje zanikati kot pojasniti. Avtorja jih poimenujeta "dejavniki, ki jih kazensko pravo ne upošteva", povezujeta pa jih s pojavom "iracionalnih" in "nepreverljivih" okoliščin. Šelihova v tem kontekstu sorodno piše o "netransparentnem izmikanju racionalnemu in empiričnemu preverjanju", povezanem s "sodnikovimi občutki".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Dileme eventualnega naklepa

dr. Matjaž Ambrož, 30.8.2012

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2012Eventualni naklep, pri nas doslej utemeljen na storilčevem odnosu do prepovedane posledice, je z zadnjo novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B) malenkost spremenjen, zakon ga po novem opredeljuje kot storilčev odnos do celotnega dejanja. Tako po starem kot tudi po novem zakon eventualni naklep pojmuje kot psihično danost, ki mora obstajati tempore criminis. To tradicionalno gledanje, po katerem mora sodišče eventualni naklep "poiskati v glavi storilca", se danes problematizira kot neživljenjsko. V prodoru je stališče, ki eventualni naklep pojmuje zlasti kot sodnikovo vrednostno sodbo, ki jo ta izoblikuje na podlagi presoje "vseh okoliščin primera". Zanimalo me bo, kaj je bolje: vztrajati pri tem, da mora biti eventualni naklep trdno vezan na psihični substrat, ali pa se sprijazniti s tem, da je eventualni naklep bolj kot psihično dejstvo sodnikova vrednostna sodba. Poleg tega si velja postaviti vprašanje, ali je med obema pristopoma res taka razlika, kot se zdi na prvi pogled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ravnatelju po določbah ZUJF

mag. Nataša Belopavlovič, 30.8.2012

Delovna razmerja, PRORAČUN

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 33/2012Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) ureja tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem, ki izpolnijo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. • Ali med te javne uslužbence spadajo tudi funkcionarji, konkretno ravnatelj šole (voljeni in imenovani), ki imajo sicer delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, vendar je vezano tudi na čas trajanja mandata (na primer pet let)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Upoštevanje zdravstvenih težav pri oddaji urina za testiranje

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012V Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni pobudnik v predpisanem roku desetih minut ne more oddati urina za testiranje morebitne prisotnosti drog. Pri tem je navedel, da mu je bilo v ZPKZ Ljubljana omogočeno, da je urin oddal v eni uri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Hranjenje spletnih naslovov

Irena Vovk, 30.8.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012Delodajalec naj bi na strežnik namestil sledilno napravo za beleženje vseh spletnih naslovov (URL), s katerimi se zaposleni povezujejo s svojih službenih računalnikov. Ali je to v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Osebni podatki in 154. člen ZZavar

Irena Vovk, 30.8.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012Ali je upravna enota dolžna zavarovalnici posredovati osebne podatke o zakonitem zastopniku oziroma skrbniku mladoletne osebe, za katerega zavarovalnica trdi, da je dolžnik? Zavarovalnica kot pravno podlago navaja 154. člen Zakona o zavarovalništvu (ZZavar).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Zaporniku onemogočena prijava stalnega prebivališča

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012Pobudnik že več let prestaja kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. V času prestajanja kazni zapora je bil z odločbo Upravne enote Ptuj izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Pobudnik je menil, da se mora njegovo stalno prebivališče prijaviti na naslovu Centra za socialno delo Ptuj (CSD), saj je od tam prejemal denarno socialno pomoč pred prestajanjem zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Fotografiranje kršitev - ločevanje odpadkov

Irena Vovk, 30.8.2012

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 33/2012Komunalno podjetje, ki je med drugim tudi izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki, želi opravljati nadzor vsebine zabojnikov (ali uporabniki ločujejo frakcije ali ne). Ali lahko pri tem uporabljajo fotoaparat?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Zdravstveno zavarovanje francoske upokojenke s stalnim prebivališčem v RS

Klemen Ganziti, 30.8.2012

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Klemen Ganziti, Pravna praksa, 33/2012Francoska državljanka, po rodu Slovenka, je celotno delovno dobo izpolnila z delom v Franciji, kjer ima stalno prebivališče, prejema pokojnino in je tudi obvezno zdravstveno zavarovana. Želi se preseliti v Slovenijo in tukaj tudi prijaviti stalno prebivališče. Z odjavo stalnega prebivališča v Franciji preneha biti vključena v sistem tamkajšnjega obveznega zdravstvenega zavarovanja. • Kaj mora storiti in na kateri podlagi se lahko vključi v sistem slovenskega obveznega zdravstvenega zavarovanja in kdo mora plačevati premijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Razpisi

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012Ur. l. RS, št. 57/12 1. Okrožni sodnik na Delovnem sodišču v Kopru, Zunanji oddelek v Novi Gorici - Ministrstvo za pravosodje in javno upravo; rok je 31. avgust. Ur. l. RS, št. 59/12 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Kranju - Sodni svet; rok je 3. september. Ur. l. RS, št. 6
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Vlada RS

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 26. seji (23. avgust 2012): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah; - Uredba o izvajanju sheme šolskega sadja; - zmanjšanje višine prispevka za programe RTV Slovenija za leto 2013; - novela Uredbe o zelenem nar
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/201224. avgust - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o blagovnih rezervah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Sosporništvo pri vlaganju revizijskih zahtevkov

mag. Maja Potočnik, 30.8.2012

PRORAČUN, Upravni postopek in upravne takse

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 33/2012V civilnih in gospodarskih pravdah je situacija, ko je hkrati toženih več strank ali ko tožbo vloži več tožečih strank, katerih tožbeni zahtevki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko stanje in pravno podlago, razmeroma pogosta. Pogostosti takih zahtevkov botruje predvsem ekonomski interes. Več vloženih tožb pomeni več stroškov s sodnimi taksami, z izvedbo pravdnega postopka in z odvetniškimi storitvami. Glede na dejstvo, da 13. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN) določa smiselno in subsidiarno uporabo pravdnega postopka, tudi pri vlaganju revizijskih zahtevkov v pravu javnih naročil ne bi smelo biti večjih težav s sosporništvom. Pa ni tako, saj ima Državna revizijska komisija na to vprašanje povsem svoj, s pravili pravdnega postopka nepovezan pogled.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 33

Leto objave

< Vsi
2012(39)
> Avgust(39)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B CĆČD ĐEFG H IJK L M NOP QR S Š TU V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov