Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 39)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2016⁄15	Evropa Irena Vovk, 14.4.2016 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2016 Torek, 5. 4. Usmeritveni jedrski program. Usmeritveni jedrski program (prvo poročilo od nesreče v Fukušimi leta 2011), ki ga je pripravila Evropska komisija, prvič do zdaj izpostavlja naložbe v zvezi z varnostnimi nadgradnjami po nesreči v Fukušimi in pomen varnega delovanj
Pravna praksa, 2016⁄15	Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin Avtor ni naveden, 14.4.2016 Druge davščine in olajšave
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2016FURS, 2. izdaja, april 2016 1. Kaj se šteje za promet nepremičnin? Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice. Za prenos nepremičnin se šteje tudi: - zamen
Pravna praksa, 2016⁄15	Pobot Nataša Skubic, 14.4.2016 Ostalo
	Nataša Skubic, Pravna praksa, 15/2016Pobot oziroma kompenzacija je oblika prenehanja obveznosti. V Obligacijskem zakoniku (OZ) je določeno, da lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima do upnika, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli (311. člen). Pobot je torej način prenehanja obveznosti med strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik (vzajemnost terjatev).
Pravna praksa, 2016⁄15	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 14.4.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2016 5. april - poročilo o delu Slovenskega inštituta za revizijo za leto 2015. 7. april - petindvajseto poročilo o izvajanju Zakona o ugotavljanju vzajemnosti v obdobju od 1. 7. 2015 do 31. 12. 2015. 8. april - predlog odloka o okviru za
Pravna praksa, 2016⁄15	Meje zaščite besedne znamke Skupnosti "Winnetou" Zoran Skubic, 14.4.2016 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 15/2016Karl May resda nikoli ni obiskal Divjega zahoda, je pa o njem izdatno in zelo doživeto pisal. Domišljija pač ne pozna meja. In prav slednji se lahko zahvalimo za nastanek mitskega - pa čeprav popolnoma izmišljenega - apaškega poglavarja Winnetouja (slov. tudi Vinetou), ki je poleg knjig postal še prepoznaven junak tako filmov kot tudi gledaliških in radijskih predstav. Prepoznavnost njegovega lika je šla včasih tako daleč, da so ga marsikje - tudi pri nas in v naši takratni okolici - pojmovali kot arhetipskega "Indijanca" z Divjega zahoda. Toda kdaj postane tak prepoznaven arhetip - generik? Gre za vprašanje, ki ni zgolj akademsko teoretično. Generične stvari namreč že po naravi stvari uživajo nižje pravno varstvo kot pa species. In nikjer to ni bolj jasno razvidno kot na področju prava varstva intelektualne lastnine, na katero spada tudi besedna znamka Skupnosti.
Pravna praksa, 2016⁄15	Preprosta ekonomika članstva v Natu dr. Jože Mencinger, 14.4.2016 Pravoznanstvo
	dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 15/2016Že nekaj časa se pojavljajo razprave o tem, da za Nato nimamo denarja oziroma da ga je treba najti in povečati delež BDP za varnost, ki naj jo zagotavlja članstvo. Nedavno sem v Delu prebral, da je članstvo v Natu "ključni steber varnosti" in "največji in najkoristnejši dosežek države v njeni novejši zgodovini". A ker za članstvo ne namenjamo dovolj denarja, smo "zgolj članica, ne pa zaveznica", živimo na račun solidarnosti drugih članic, kar ni prav. Obljube, posebno če so zapisane v pogodbi, je treba spoštovati ali pa, če ne gre, od njih odstopiti. Morda bi zato veljalo razmisliti ne le o tem, ali in kje naj za članstvo poiščemo več denarja, ampak tudi o tem, da iz Nata izstopimo.
Pravna praksa, 2016⁄15	Preverjanje osebnih podatkov v zvezi z državnim pravniškim izpitom Irena Vovk, 14.4.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2016Center za izobraževanje v pravosodju (Ministrstvo za pravosodje) na podlagi 30. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) vodi evidenco opravljanja pravniških državnih izpitov (PDI). Ali lahko torej center:
Pravna praksa, 2016⁄15	Davčna obravnava dohodkov sodnih cenilcev je odvisna od načina opravljanja dela mag. Mojca Kunšek, 14.4.2016 Davki občanov in dohodnina
	mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 15/2016Sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače opredeljujejo določbe 12. poglavja Zakona o sodiščih (ZS). Skupno jim je, da so imenovani za neomejen čas na podlagi dokazovanja strokovnih znanj in prisege pred ministrom za pravosodje. Prav tako je pridobitev njihovega strokovnega mnenja, izvida in cenitve odvisna od potrebe sodišča, ki zaprosi za mnenje sodnega izvedenca ali sodnega cenilca v zadevnem primeru v sodnem postopku, ali pa za mnenje zaprosi upravni organ v upravnem postopku. Ministrstvo za pravosodje v skladu z 88. členom ZS vodi imenik sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, ki zajema podatke o posamezni osebi in njegovem strokovnem znanju, EMŠO, naslov bivališča, kot tudi zaposlitev ali kak drug status.
Pravna praksa, 2016⁄15	Odvetniška zasebnost dr. Ciril Ribičič, 14.4.2016 Odvetništvo in notariat
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 15/2016Ustavno sodišče je 21. januarja 2016 sprejelo odločbo, ki jo lahko brez zadržkov uvrstim med veličastne. Mislim na odločbo v zadevah št. U-I-115/14 in Up-218/14, ki se nanaša na preiskave odvetniških pisarn, stanovanj, avtomobilov in računalnikov. Upanje, da se utegne to zgoditi, mi je vzbudila že odločna začasna odredba, s katero je Ustavno sodišče soglasno in ne da bi pobudniki to zahtevali, zadržalo izvrševanje odredb o preiskavah treh odvetniških pisarn. Določilo je tudi način izvršitve svoje začasne odredbe in rok dveh dni, da se odpečateni nosilci elektronskih podatkov ponovno zapečatijo, morebitne kopije pa se morajo nemudoma uničiti. Kljub temu me je končni rezultat (pozitivno) presenetil. Zakaj? Zato, ker je v preteklosti Ustavno sodišče pokazalo kaj malo razumevanja za specifičen ustavni položaj odvetnikov.
Pravna praksa, 2016⁄15	Socialne pravice Irena Vovk, 14.4.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2016EU določa skupne predpise, po katerih so naše socialne pravice zaščitene povsod v Evropi (28 držav EU, Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica). Koordinacija sistemov socialne varnosti ne pomeni, da zdaj namesto posameznih nacionalnih sistemov socialne varnosti velja enotni evropski sistem. Vsaka država EU svobodno odloča o tem, kdo se lahko zavaruje po njeni zakonodaji, katere pravice izhajajo iz zavarovanja in pod kakšnimi pogoji.
Pravna praksa, 2016⁄15	Nova razsežnost pravnega razmišljanja Maja Planinc, 14.4.2016 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Maja Planinc, Pravna praksa, 15/2016UVOD: PF Univerze v Mariboru je od 31. marca do 2. aprila 2016 gostila Srednjeevropsko konferenco o pravu za študente (Central European Law Conference for Students). To je bil prvi veliki mednarodni študentski dogodek v regiji Srednje in Jugovzhodne Evrope, ki je obravnaval aktualna vpra
Pravna praksa, 2016⁄15	Razlogi za izključitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, pogoji za sodelovanje in s tem povezana dokazila v ZJN-3 Vida Kostanjevec, 14.4.2016 PRORAČUN
	VIDA KOSTANJEVEC, Pravna praksa, 15/2016Reformni sveženj javnonaročniških direktiv iz leta 2014 je (med drugim) uvedel (tudi) nekaj pomembnih novosti na področju določanja razlogov za izključitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila, oblikovanja pogojev za sodelovanje v postopku in izbire s tem povezanih dokazil.
Pravna praksa, 2016⁄15	Normativni program Vlade RS Avtor ni naveden, 14.4.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2016Vlada RS Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Pravna praksa, 2016⁄15	Pravni napovednik Irena Vovk, 14.4.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2016
Pravna praksa, 2016⁄15	Zemljepisna imena na -ska/-ška dr. Nataša Hribar, 14.4.2016 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 15/2016Na nekem družabnem omrežju se je te dni pojavilo vprašanje, kako pravilno sklanjati države na -ska/-ška in s katerim predlogom jih povezati. Vprašanje se je konkretno nanašalo na državo Hrvaško, torej ali nekdo prihaja s ali iz Hrvaške.
Pravna praksa, 2016⁄15	Razpisi Avtor ni naveden, 14.4.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2016Razpisi Ur. l. RS, št. 21/16 1. Javni poziv Vlade RS kandidatom za slovenskega predstavnika v upravnem odboru Eurimages - Ministrstvo za kulturo; rok je 18. april. Ur. l. RS, št. 22/16 2. Direktor - Bolnišnica Topolšica; rok je 15. april.
Pravna praksa, 2016⁄15	Vsebina PP št.15/2016 Avtor ni naveden, 14.4.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/20163 UVODNIK dr. Miroslav Žaberl Nova policijska pooblastila 6-8 UPRAVNO PRAVO dr. Mitja Blaganje Predlog novega Zakona o javnih financah - zamujena priložnost za sistemsko ureditev dodeljevanja javnih sredstev? 9-12 DAVČNO PRAVO Ivo Grlica in Sabina
Pravna praksa, 2016⁄15	Delitev solastne nepremičnine Avtor ni naveden, 14.4.2016 Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2016Če solastninski upravičenec svoje lastninske pravice ne izvaja v obsegu, do katerega ga opravičuje njegov solastni delež, upoštevaje potrebe solastnikov, ki se nedvomno odražajo tudi v dotedanjem načinu rabe stvari, narekuje določitev prevzemnika, ki v trenutku delitve solastnine izkazuje večjo dejansko oblast nad stvarjo.
Pravna praksa, 2016⁄15	Obdavčitev z davkom na promet nepremičnin - pogosta vprašanja in odgovori Avtor ni naveden, 14.4.2016 Druge davščine in olajšave
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 15/2016FURS, 2. izdaja, april 2016 1. Kdo je dolžan oddati napoved za odmero davka na promet nepremičnin? Zavezanec za davek na promet nepremičnin je prodajalec nepremičnine. Pri ustanovitvi stavbne pravice je davčni zavezanec ustanovitelj, pri prenosu stavbne pravice p
Pravna praksa, 2016⁄15	Zakon o nalogah in pooblastilih policije s komentarjem Miha Šošić, 14.4.2016 Kultura in umetnost
	Miha Šošić, Pravna praksa, 15/2016Zakona o nalogah in pooblastilih policije s komentarjem (avtorji: dr. Miroslav Žaberl, mag. Tatjana Bobnar, mag. Robert Ferenc, mag. Gregor Hudrič, Mile Nunič in Alojz Senčar, IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2015, 488 strani) je prvi celoviti in poglobljeni komentar policijske zakonodaje v Republiki Sloveniji. Komentar pod uredništvom Mileta Nuniča je pomemben prispevek k uveljavitvi policijskega prava kot posebne pravne veje javnega prava, hkrati pa nedvomno koristen pripomoček vsem praktikom, ki se pri delu srečujejo s policijskimi predpisi.
Pravna praksa, 2016⁄15	Alibaba in problematika varstva znamk Kevin Rihtar, 14.4.2016 Intelektualna lastnina
	Kevin Rihtar, Pravna praksa, 15/2016Ob razmahu elektronskega poslovanja, zlasti spletnih trgovin, se postavlja vprašanje, kako obstoječi mehanizmi omogočajo učinkovito varstvo znamk in onemogočajo prodajo ponaredkov, predvsem prek upravljavcev spletnih trgov, kot je spletni velikan Alibaba. Kombinacija preproste čezmejne prodaje s klikom na gumb, razmeroma visoke možnosti anonimnosti in sistema prava znamk kot dela prava intelektualne lastnine, ki je bil vzpostavljen daleč pred tako obsežno digitalizacijo, je lahko formula za postopno degradacijo funkcije znamke. Zgolj zanašanje na upravnopravno preprečevanje prodaje ponaredkov, na primer v okviru carinskih postopkov, se kaže za nezadostno. Uspešno zavarovanje znamke bo tako nujno temeljilo na samoiniciativnosti njenega nosilca - nauk, ki je uporaben tako za zagonska podjetja kot tudi za mednarodne korporacije.
Pravna praksa, 2016⁄15	V lustracijskih postopkih cilj ne opravičuje sredstva Igor Vuksanović, 14.4.2016 Varstvo človekovih pravic
	Igor Vuksanović, Pravna praksa, 15/2016Beseda "lustracija" menda korenini v latinskem izrazu lustrum, s katerim so stari Rimljani označevali ritual moralnega očiščevanja državne oblasti, ki se je izvajal na pet let (rimski uradnik, cenzor, je vodil ceremonijo, ki se je končala z žrtvovanjem domačih živali bogu Marsu). Lustracija (tudi njeni današnji najbolj vneti zagovorniki se najbrž ne zavzemajo več za žrtvovanje) pa v postsocialističnem besednjaku devetdesetih let prejšnjega stoletja pomeni tudi odvzem ali preprečitev dostopa do javne funkcije ali službe osebam, ki si zaradi sodelovanja z nedemokratičnimi režimi ne zaslužijo javnega zaupanja. Čeprav zavezujoče mednarodne pogodbe lustracije ne urejajo, obstajajo nekateri politični oziroma svetovalni akti, ki takim ukrepom postavljajo določene pogoje oziroma omejitve.
Pravna praksa, 2016⁄15	Posebni primeri zavarovanja po ZPIZ-2 mag. Nataša Belopavlovič, 14.4.2016 POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
	mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 15/2016Katere primere obsega obvezno zavarovanje za posebne primere zavarovanja po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter kolikšen je prispevek za te primere? Ali moramo v to zavarovanje vključiti tudi dijake oziroma študente na praktičnem usposabljanju in - če je to potrebno - kolikšen je prispevek zanje?
Pravna praksa, 2016⁄15	Od 5. do 11. aprila Irena Vovk, 14.4.2016 Ostalo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 15/2016 Torek, 5. 4. Normativna dejavnost Vlade. Med 1. januarjem in 22. marcem 2015 je Vlada realizirala 199 načrtovanih in nenačrtovanih predpisov: 29 predpisov iz pristojnosti Državnega zbora, 69 predpisov iz pristojnosti Vlade in 101 predpis iz pristojnosti ministrstev. Odp
Pravna praksa, 2016⁄15	Predlog novega Zakona o javnih financah - zamujena priložnost za sistemsko ureditev dodeljevanja javnih sredstev? dr. Mitja Blaganje, 14.4.2016 PRORAČUN
	dr. Mitja Blaganje, Pravna praksa, 15/2016Javna sredstva so vsa sredstva, s katerimi poslujejo neposredni in posredni proračunski uporabniki, poslovanje z njimi pa je v našem pravnem redu različno urejeno. Trenutna ureditev dodeljevanja javnih sredstev, pri čemer imam v mislih sredstva za posojila iz proračuna in zlasti subvencije, kot to ureja zakonodaja, ki regulira javne finance in izvrševanje proračuna, ni ustrezno pravno urejena. Tema je aktualna zato, ker se na tem področju v praksi pojavljajo številni problemi in se odpirajo vprašanja, povezana z neustrezno normativno ureditvijo, s katero so si v očitni koliziji. Osnovna pravila postopka razdeljevanja takih javnih sredstev namreč ureja podzakonski akt, ki hkrati nekatera pravila ureja drugače kot postopkovni zakoni, s katerimi se odloča o pravicah in obveznostih v javnih zadevah.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>