O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Sklep II Ips 122/2016 z dne 1. septembra 2016 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cp 128/2015) Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja "pravica do pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Doktrina javno-javno sodelovanje na področju javnega naročanja

Marko Zupanc, 24.11.2016

PRORAČUN

Marko Zupanc, Pravna praksa, 45-46/2016V nasprotju z doktrino, ki je primarno utemeljena na sodbi Sodišča EU v zadevi C-107/98, Teckal Srl, z dne 18. novembra 1999 in je na podlagi sodb Sodišča EU in na njih utemeljeni praksi javnega naročanja poznana kot "doktrina in-house" na področju javnega naročanja (t. i. institucionalizirano oziroma vertikalno sodelovanje), za temeljno sodbo doktrine "javno-javno sodelovanje" na področju javnega naročanja neformalno štejemo sodbo Sodišča EU v zadevi C-480/06, Komisija EU proti Nemčiji, z dne 9. junija 2009 (sodba C-480/06). Omenjeno doktrino, ki se je razvijala in se razvija s prakso sodišča EU, po novem izrecno normirata Direktiva 2014/24/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (Direktiva 2014/24/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 12, ter Direktiva 2014/25/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES Direktiva 2014/25/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 28.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Beneška komisija in zvezdnato nebo: evropska diplomacija ustavnosti

dr. Andraž Zidar, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 45-46/2016Mediji v zadnjem času omenjajo Beneško komisijo kot tisto mednarodno telo, ki preprečuje, da evropske države ne bi skrenile s poti demokracije in ustavne tradicije. Še posebno veljavo ji v zadnjem času daje dejstvo, da njena mnenja upošteva Evropska komisija znotraj novega okvira EU za krepitev načela vladavine prava. S tem pa mnenja in presoje Beneške komisije še pridobivajo na veljavi in vplivu. Tudi zato je treba bolj osvetliti pomen in področja njenega delovanja. Gotovo je k odločitvi Sveta Evrope, da svojo komisijo za demokracijo skozi pravo zasidra v Benetkah, pripomogla beneška republikanska tradicija. Ta je že v srednjem veku slovela po doslednem izvajanju ustavnega mehanizma zavor in ravnotežij (ita. il governo misto). Od tu izhaja tudi ime, pod katerim je komisija poznana v evropski in širši javnosti - Beneška komisija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Predpravdno razkritje dokazov

Ivanka Demšar Potočnik, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 45-46/2016Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Spremembe na trgu dela

Irena Vovk, 24.11.2016

Delovna razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 21. novembra 2016 v javno razpravo poslalo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Kot poudarjajo na ministrstvu, spremembe izhajajo iz analiz stanja na trgu dela, predlogov socialnih partnerjev in strokovnih ter izvajalskih institucij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 24. november 2002 - John Rawls Umrl je ameriški filozof John Rawls, profesor na Harvardu, ki velja v strokovni javnosti za enega izmed najpomembnejših filozofov 20. stoletja. Znan je predvsem po svojem političnem liberalizmu, ki ga je navezoval na pravičnost in svobodo. Nj
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vlada RS

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 110. redni seji (17. november 2016): - sprejela je smernice za vključevanje vidika enakosti spolov v delo ministrstev 2016-2020; - seznanila se je s posodobljenim poročilom o izvedbi nacionalne ocene tveganja Republike Slovenije za pranje de
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izigravanje zakona

dr. Luigi Varanelli, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2016Pred več kot šestnajstimi leti je bil v tej reviji objavljen članek Izigravanje zakona s pogodbo, ki se je zaključil z mislijo: "Novi zakoni nadomeščajo stare, nove fravdulentne pravne operacije nadomeščajo stare. Ta prispevek je v bistvu zgodba brez konca." Te besede danes zvenijo skoraj preroške. V teh letih smo bili priča številnim poskusom izigravanja različnih predpisov, tako da je pojav dobro poznan ne le pravnikom, temveč tudi splošni javnosti. Človeška domišljija res nima mej?: takoj ko vstopi v veljavo kak zakon, ki omejuje ali izključuje določeno pravico ali ki je v škodo interesom določenih skupinam ljudi, se vedno skuša najti luknja v zakonu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Objektivno in upravičeno razlikovanje na podlagi državljanstva in starosti

Lena Šutanovac, 24.11.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 45-46/2016Nekdanji indijski vojaški poveljnik Sam Manekshaw je nekoč dejal: "Moški, ki pravi, da se ne boji smrti, laže ali pa je Gurka." Gurke spadajo med najbolj neustrašne borce sveta, a britanska vojska jih je vseeno obravnavala precej slabše kot svoje vojake, čeprav so služili na istih misijah pod britansko zastavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Dostojnost, spodobnost ...

Tomaž Pavčnik, 24.11.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45-46/2016Eno šolsko leto je moj prvorojenec domov stalno prinašal kaznovalni ukrep, znan pod splošnim imenom Podpis. Ni jih prinašal prej in ne pozneje. Če me spomin ne vara, je bilo tudi pri meni prav pri isti starosti (in v isti šoli) zelo podobno. Podpise sem tedensko zbiral v beležki ... Tomaž je motil pouk. Tomaž je med uro glasbene vzgoje ... in tako do konca šolskega leta. Nato je nekoga srečala pamet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Pravni napovednik

Irena Vovk, 24.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016 Sodbe Sodišča 15. november Vstavi izbrisano tabelo 16. november Vstavi izbrisano tabelo 17. november Vsta
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Pošiljanje plačilnih list po elektronski pošti

Irena Vovk, 24.11.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016V javnem podjetju v lasti občine želijo uvesti pošiljanje plačilnih list na elektronske naslove zaposlenih. Ali lahko kot geslo, s katerim bo zaščiten dokument posameznega zaposlenega, uporabijo njegovo davčno številko? Ali lahko tistim zaposlenim, ki zaradi narave dela ne razpolagajo s službenim elektronskim naslovom, plačilne liste pošiljajo na zasebne elektronske naslove?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Kaznivo dejanje goljufije ali vsakdanja (poslovna) praksa - primer prodaje rabljenih avtomobilov

dr. Miha Šepec, 24.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 45-46/2016Pred kratkim sem kupoval rabljeno vozilo. Presenečen, če ne kar šokiran, sem bil ob seznanitvi s tem, kaj vse se dogaja na trgu rabljenih vozil. Zmanjševanje števila prevoženih kilometrov avtomobila, ki slednjega naredi bolj vabljivega in mu dvigne ceno, je že kar stalnica pri vsaki "garažni" avtohiši in pri neuveljavljenih prodajalcih rabljenih vozil s statusom s. p. Nič kaj pretirano nenavadno in sporno se prodajalcem ne zdi niti laganje o ohranjenosti vozila po telefonu ter namerno zavajanje o potrjenosti servisne knjige, nakar pri ogledu kupec dobi le nekaj izbranih računov s servisa, ki pogosto niso potrjeni ali pa gre samo za predračune. Marsikateri prodajalec zaprisega, da je vozilo imelo le enega lastnika, pa še to naj bi bila neka stara gospa. Tisti najbolj drzni pa so pravi eksperti za to, da kako vozilo, ki je primerno le še za na odpad, servisirajo in polepšajo le toliko, da ga prodajo naivnemu kupcu. Presenetili me ne bi niti ponarejeni dokumenti in dokazila o izvoru avtomobila ter ostala pravno sporna dejanja. Vprašanje, ki se mi v tej zgodbi kot kazenskemu pravniku in potencialni žrtvi prodajalcev avtomobilov postavlja, je, ali vsa ta navedena (in ostala) dejanja prodajalcev rabljenih vozil ustrezajo zakonskim znakom kaznivega dejanja goljufije ali pa gre morda v teh primerih za običajno in ustaljeno poslovno prakso, ki v svetu rabljenih vozil ni sporna, nezadovoljen kupec pa ima na voljo le civilno varstvo. Ob tem vprašanju se postavlja dogmatično bolj kompleksno vprašanje, do katere mere lahko prodajalec zapeljuje in zavaja kupca z namenom uspešne prodaje in je to še kazenskopravno sprejemljivo, kje pa je tista meja, ko se "poslovno" zavajanje prelevi v kaznivo dejanje goljufije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Nenačelnost Ustavnega sodišča RS

Tomaž Mavri, 24.11.2016

Ustavno sodišče

Tomaž Mavri, Pravna praksa, 45-46/2016Od Ustavnega sodišča kot vrhovnega varuha načel pravne države, zakonitosti in načela enakega varstva pravic bi lahko utemeljeno pričakovali, da bi svoje odločitve vselej ustrezno obrazložilo, kot to zahteva od podrejenih sodišč, katerih odločbe občasno razveljavi. Pa je temu res tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Storitev eVročanje

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016eVročanje pomeni vročanje po elektronski poti prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (portal eDavki). Zavezanec za vstop v portal eDavki potrebuje potrebno programsko in strojno opremo ter kvalificirano digitalno potrdilo. eVročanje pomeni sodoben način vročanja dokumentov zavezancem za davek, v njihov osebni profil na informacijskem sistemu Finančne uprave eDavki. Vsi poslovni subjekti že uporabljajo eDavke za oddajo obračunov davkov, lahko pa jih uporabljajo tudi za oddajo drugih dokumentov, vključno z lastnimi dokumenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Odpravnina pri pogodbi za določen čas

Miha Šercer, 24.11.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 45-46/2016Delavci imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 30. novembra 2016 pri agenciji za zagotavljanje dela drugemu uporabniku in so napoteni na delo v naše podjetje. Ali mora agencija v spodnjih primerih tem delavcem izplačati odpravnino? To seveda pomeni, da bi zneske odpravnine nato zaračunala nam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Ekipa ljubljanske Pravne fakultete je osvojila naslov prvaka IV. tekmovanja Trans-European Moot Court

Kukavica Jaka, Urankar Matija, Zagorc Saša, 24.11.2016

Ostalo

Jaka Kukavica, Matija Urankar in dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 45-46/2016V petek, 3. novembra 2016, je ekipa Henrik Steska s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na sedežu Evropskega sodišča za človekove pravice zmagala na letošnjem tekmovanju Trans-European Moot Court iz poznavanja Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je v organizaciji mednarodne nevladne organizacije Civil Rights Defenders potekalo v Palači človekovih pravic v Strasbourgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Don Kihot in pravnoformalistični mlini

dr. Marko Novak, 24.11.2016

Kultura in umetnost

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 45-46/2016Verjetno ni pretirana in daleč od resnice misel, da je dr. Andraž Teršek nekakšen enfant terrible slovenskega pravoslovja. Do strokovnih problemov, ki jih zazna z "dušo in telesom", je namreč konkreten, neposreden, glasen, včasih piker in zbadljiv. Nikakor ravnodušen! Praviloma je tudi inovativen. Zaznamuje ga nekakšna pravno-intelektualna pozitivna "sitnost", ki rada ruši rutinskost in ustaljenost, nemara zaspanost v svetu pravnih norm in idej, da bi pregnala nesmisle in formalizme v vidu nenehnega bistrenja pravnih obzorij. Pri tem oznake Varuhinje človekovih pravic - "aktiven kritični državljan", nekakšen "hlapec Jernej" pa "visoko strokovni ustavnik" ter "predstavnik pravniške avantgarde" iz spremne besede knjige Pravna ignoranca škodi 2: kritika pravne prakse (Univerzitetna založba Annales, Koper 2016, 353 strani) - vsekakor stojijo na mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

O zanikanem rodilniku

dr. Nataša Hribar, 24.11.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2016V tokratnem kotičku se bomo dotaknili zanikanega rodilnika oz. zanikanja v slovenščini na splošno. Kot se najbrž spomnite iz preteklih kotičkov, slovenščina pozna t. i. zanikani rodilnik. To pomeni, da pri zanikanju predmet, ki v trdilni povedi stoji v četrtem sklonu, v zanikani povedi iz četrtega prestavimo v drugi sklon, npr. Kupili smo nov avto. - Nismo kupili novega avta. To zanikanje velja za vsak nepredložni tožilniški predmet. Kadar je tožilnik predložni, pa si zapomnite, da je predlog vedno močnejši od glagola, kar pomeni, da ohrani svoj sklon, tudi če poved zanikamo: Preselili smo se na Primorsko. - Nismo se preselili na Primorsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Bojazen pristranosti sodnika je treba objektivno utemeljiti

Patricij Maček, 24.11.2016

Varstvo človekovih pravic

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2016Pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ima več vidikov. Eden od njih je tudi načelo nepristranosti, ki ga Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presoja na podlagi subjektivno-objektivnega testa, ki ga je oblikovalo skozi svojo judikaturo. Tudi v zadevi Upīte proti Latviji je ESČP ponovilo, da je pri tem ključno, ali so dvomi o nepristranosti sodnika objektivno utemeljeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Če delavec sorazmernega dela preveč izplačanega regresa ne vrne, mora delodajalec od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. O obračunu prispevkov poroča na popravku REK-1 obrazca za izplačilo regresa in hkrati pisno obvesti pristojni davčni organ o razlogu popravka. Na podlagi pisnega obvestila delodajalca davčni organ vzpostavi pravilen datum obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Zaostanek pri plačilu šolnine ne sme biti razlog za zavrnitev izdaje potrdila o opravljenih študijskih obveznostih

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Na Varuha se je obrnila študentka, ki je bila v zaostanku s plačilom šolnine. Pojasnila je, da se tega zaveda in da skuša pridobiti finančna sredstva za poplačilo vseh neplačanih obrokov. Zaradi neplačanih obveznosti pa ni mogla opraviti še zadnjih treh izpitov, zato je našla možnost za redni vpis v tretji letnik neke druge fakultete, s čimer bi se v prihodnje tudi izognila plačevanju šolnine. Zapletlo se je, ko je želela pridobiti potrdilo o opravljenih izpitih, ki ga je poleg drugih dokumentov potrebovala za vpis kot redna študentka. Predstavniki fakultete so ji pojasnili, da se je njihov upravni odbor odločil, da zaradi neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti potrdila ne more dobiti. Ali ima torej študentka pravico do omenjenega potrdila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Evropa

Irena Vovk, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016 Torek, 15. 11. Dve leti daljše delovno življenje. V EU lahko pričakujemo skoraj dve leti daljše delovno življenje kot pred desetimi leti. Do povečanja je prišlo zlasti zaradi podaljšanja delovnega življenja žensk.Trajanje delovnega življenja ponazarja število let,
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45-46

Leto objave

< Vsi
2016(46)
> November(46)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČ D ĐEFGH IJK LM N OP QR S Š TU V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov