O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Razpisi

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 Ur. l. RS, št. 70/16 1. Direktor - Dom starejših občanov Ilirska Bistrica; rok je 28. november. 2. Državni pravobranilec na Državnem pravobranilstvu na Zunanjem oddelku v Mariboru - Ministrstvo za pravosodje; rok je 28. november. 3. Notarski pomočnik pri nota
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Letna ocena javnega uslužbenca

mag. Suzana Pisnik, 24.11.2016

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 45-46/2016Letno oceno dobijo javni uslužbenci na podlagi letnega razgovora znotraj institucij javnega sektorja. Pri ocenjevanju delovne uspešnosti ne gre za strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, saj gre zgolj za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prikaz in opis znaka pri registraciji znamke

dr. Klemen Pohar, 24.11.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2016Uredba 207/2009/ES v 4. členu določa, da je znamka lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati, kot so besede, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij. Čeprav uredba tega izrecno ne določa, pa ne zadošča le, da je znak mogoče grafično prikazati, temveč mora biti tudi dejansko grafično prikazan, tako da je jasno, kaj je predmet pravnega varstva. Četudi registracija nejasnega znaka morda na prvi pogled širi predmet varstva, takšno ravnanje ni priporočljivo, saj lahko sodišče znamko prepozna kot neskladno s predpisi in jo razglasi za nično. Takšna je bila situacija tudi v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Popravek odbitka DDV v primeru prisilne poravnave

mag. Joži Češnovar, 24.11.2016

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 45-46/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče) se je ob reševanju revizije v upravnem sporu odločilo prekiniti postopek in Sodišču Evropske unije (SEU) zastaviti tri vprašanja glede pravilne razlage 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV). Pravilna razlaga teh členov Direktive o DDV bo Vrhovnemu sodišču pomagala razsoditi, ali Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) za davčnega zavezanca, nad katerim je bila potrjena prisilna poravnava, res določa obveznost popravka odbitka vstopnega DDV, vsebovanega v terjatvah oziroma v delu terjatev, ki mu jih zaradi prisilne poravnave ni treba več plačati, kot to trdi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Slovenija in trdnost Evrope

Patricij Maček, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2016O ekonomskih vprašanjih Slovenije je v referatu z naslovom Slovenija in trdnost Evrope na članskem sestanku Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekal 10. novembra, razpravljal akademik in zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Jože Mencinger.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vzorci gradbenih pogodb

Irena Vovk, 24.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016https://www.gzs.si/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/vsebina/Pog
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 24.11.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016Knjiga celovito obravnava "izbris" iz registra stalnega prebivalstva oziroma dejanje, s katerim je Republika Slovenija 25.671 prebivalcem 26. februarja 1992 nezakonito odvzela njihov pravni status. Dejanje se je zgodilo kmalu po odcepitvi države od nekdanje Jugoslavije; Slovenija je namreč samostojnost razglasila 25. junija 1991. Potem ko so te osebe izgubile svoj status, so ostale brez kakršnih koli pravic na ozemlju Slovenije. Ker slovenska država mnogo let ni želela odpraviti težav, je zadevo prevzelo Evropsko sodišče za človekove pravice. V sodbi iz leta 2012 v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji je Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo obsodilo zaradi kršitve konvencijskih pravic izbrisanih oseb. Namen knjige je podati prispevek k razumevanju izbrisa, razlogov, zaradi katerih je bilo dejanje izvršeno, ter vloge, ki so jo pri tem odigrali pravo in različne državne institucije. Predvsem pa je njen namen prispevati k razumevanju vloge človekovih pravic v sodobnih ustavnih demokracijah in s tem preprečevati, da bi se kršitve, kot je izbris, še kdaj zgodile. Knjiga je še kako aktualna, saj boja za pravice izbrisanih (pravne statuse in odškodnine) v Strasbourgu še zdaleč ni konec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izigravanje zakona

dr. Luigi Varanelli, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2016Pred več kot šestnajstimi leti je bil v tej reviji objavljen članek Izigravanje zakona s pogodbo, ki se je zaključil z mislijo: "Novi zakoni nadomeščajo stare, nove fravdulentne pravne operacije nadomeščajo stare. Ta prispevek je v bistvu zgodba brez konca." Te besede danes zvenijo skoraj preroške. V teh letih smo bili priča številnim poskusom izigravanja različnih predpisov, tako da je pojav dobro poznan ne le pravnikom, temveč tudi splošni javnosti. Človeška domišljija res nima mej?: takoj ko vstopi v veljavo kak zakon, ki omejuje ali izključuje določeno pravico ali ki je v škodo interesom določenih skupinam ljudi, se vedno skuša najti luknja v zakonu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vlada RS

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 110. redni seji (17. november 2016): - sprejela je smernice za vključevanje vidika enakosti spolov v delo ministrstev 2016-2020; - seznanila se je s posodobljenim poročilom o izvedbi nacionalne ocene tveganja Republike Slovenije za pranje de
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2N (Ur. l. RS, št. 68/16) - velja od 5. novembra, uporabljati se začne 1. januarja 2017. 2. Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Priloga (II)

Nataša Skubic, 24.11.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 45-46/2016V prejšnjem kotičku sem si zastavila vprašanje, kako izbrati med številnimi angleškimi ustreznicami, ko prevajamo pojem priloga v angleščino. V pravnih besedilih najpogosteje zasledimo pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider. Ugotovila sem, da je slovenski pojem priloga zelo splošen in da zajema zelo različne priloge (dodatke, dopolnila, anekse) zelo različnim dokumentom. V angleščini je možnosti bistveno več, vendar so razlike med njimi zelo majhne, nekateri pojmi se uporabljajo kot sopomenke, poleg tega pa se v različnih državah uporabljajo različno. V prejšnjem kotičku sem opredelila prvih pet pojmov z zgornjega seznama, v tem kotičku nadaljujem z ostalimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Spremembe na trgu dela

Irena Vovk, 24.11.2016

Delovna razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 21. novembra 2016 v javno razpravo poslalo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Kot poudarjajo na ministrstvu, spremembe izhajajo iz analiz stanja na trgu dela, predlogov socialnih partnerjev in strokovnih ter izvajalskih institucij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Neravnovesja in "Trumpeconomics"

Primož Cencelj, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Cencelj, Pravna praksa, 45-46/2016Misel na pravljico Cesarjeva nova oblačila mi nekako ne da spati v zadnjem času. Razlog pa ni v tem, da je ameriška politična elita kapitulirala in žezlo predala populistu Donaldu Trumpu, ampak ravno nasprotno. Njegova izvolitev je namreč nov korak na poti proti glavni ideji zgodbe. Da pa problem ni samo ameriški, lahko vidimo tudi v japonskem naslavljanju ekonomskih težav, znanih pod pojmom "Abeeconomics", ruskem "Putineconomics", turškem "Erdoganbusiness" in britanskem "Brexiteconomics".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Varstvo človekovih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in Sodiščem Evropske unije

Patricij Maček, 24.11.2016

Človekove pravice

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2016"Ne strinjam se z vami, vendar bi dal življenje, da bi svoje mnenje lahko izrazili tudi vi." S temi besedami, ki naj bi jih prvi izrekel François-Marie Arouet, je uvodni pozdrav na seminarju Varstvo človekovih pravic, ki je potekal 11. novembra na PF Univerze v Ljubljani, začel vrhovni sodnik Vladimir Horvat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica

dr. Matej Avbelj, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45-46/2016Rad pijem vodo, a še bolj mi je pri srcu pivo. Tisto ta pitno in ne nujno slovensko. Dolžnost pitja piva slovenskih proizvajalcev ne obstaja. Zato, ker piva še ni v Ustavi. Pravica do pitne vode pa je. Od prejšnjega tedna. In nad tem novim ustavnopravnim dosežkom slovenske politike in stroke je navdušena vesoljna Slovenija. Kako tudi ne? Pri vpisovanju pitne vode v ustavo smo vendar del evropske in svetovne avantgarde. Na to moramo biti nadvse ponosni. Zato tudi ne čudi, da ni bilo praktično nikogar, razen prof. dr. Marka Kambiča, ki bi si javno drznil biti proti. Ne proti pitni vodi, temveč proti njenemu vpisu v Ustavo. S tem uvodnikom se mu pridružujem iz vsaj petih razlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vnaprej nameščena programska oprema ni nepoštena poslovna praksa

Zoran Skubic, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45-46/2016Dejstvo je, da je nakup novega osebnega računalnika - ali prenosnika - skoraj vedno povezan z "vsiljeno" programsko opremo. Za nepoučenega potrošnika precej nadležna praksa zlasti, če se nakup pripeti ravno ob uvedbi kake nove, še nepreverjene različice operacijskega sistema. Toda ali gre pri tem tudi za nepošteno poslovno prakso, ki nedopustno omejuje pravico potrošnika, da prosto izbira? Sodišče (EU) je bilo soočeno z dilemo, ali so tovrstne prakse, ki so na določenem segmentu tehnološkega trga dokaj globoko zakoreninjene, skladne z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah. Odgovor je, nekolikanj presenetljivo, pritrdilen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Dejan Kramar, 24.11.2016

Obligacije

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Predpravdno razkritje dokazov

Ivanka Demšar Potočnik, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 45-46/2016Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Del plače za poslovno uspešnost

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016S spremembo Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se uvaja posebna davčna obravnava dela plače za poslovno uspešnost (velja od 1. januarja 2017 dalje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 21. november - predlog zakona za odpravo posledic in povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok; - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o dedovanju. 18. november - predlog odloka o razglasitvi Ustavnega zakona o dopolnitvi III. poglavja Ustave RS; - predlog
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Evropa

Irena Vovk, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016 Torek, 15. 11. Dve leti daljše delovno življenje. V EU lahko pričakujemo skoraj dve leti daljše delovno življenje kot pred desetimi leti. Do povečanja je prišlo zlasti zaradi podaljšanja delovnega življenja žensk.Trajanje delovnega življenja ponazarja število let,
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Od 15. do 21. novembra

Irena Vovk, 24.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016 Torek, 15. 11. Svetovni barometer korupcije - ljudje ne opažajo sprememb. Javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2015/16 (Global Corruption Barometer 2015/16) kaže, da ljudje v zadnjih letih navkljub obljubi politike o ničelni toleranci do korupcije in obljubi
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vsebina PP št.44/2016

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/20163 UVODNIK dr. Matej Avbelj Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica 6-8 CIVILNO PROCESNO PRAVO Ivanka Demšar Potočnik Predpravdno razkritje dokazov 8-11 GOSPODARSKO PRAVO mag. Marko Žvipelj in Žiga Rejc Prekršek v zvezi s plačilom za d
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Kolektivna pogodba dejavnosti - Podjetniška kolektivna pogodba - odmera letnega dopusta glede na skupno delovno dobo

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016V skladu s Podjetniško kolektivno pogodbo se število dni letnega dopusta po kriteriju delovne dobe določi na podlagi meril, ki jih določa v času odmere letnega dopusta veljavna kolektivna pogodba dejavnosti, ne glede na to, ali je na podlagi veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti to število večje ali manjše, kot bi bilo na podlagi Kolektivne pogodbe dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2006, ki je veljala v času sklepanja Podjetniške kolektivne pogodbe.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45-46

Leto objave

< Vsi
2016(46)
> November(46)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČ D ĐEFGH IJK LM N OP QR S Š TU V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov