O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vnaprej nameščena programska oprema ni nepoštena poslovna praksa

Zoran Skubic, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45-46/2016Dejstvo je, da je nakup novega osebnega računalnika - ali prenosnika - skoraj vedno povezan z "vsiljeno" programsko opremo. Za nepoučenega potrošnika precej nadležna praksa zlasti, če se nakup pripeti ravno ob uvedbi kake nove, še nepreverjene različice operacijskega sistema. Toda ali gre pri tem tudi za nepošteno poslovno prakso, ki nedopustno omejuje pravico potrošnika, da prosto izbira? Sodišče (EU) je bilo soočeno z dilemo, ali so tovrstne prakse, ki so na določenem segmentu tehnološkega trga dokaj globoko zakoreninjene, skladne z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah. Odgovor je, nekolikanj presenetljivo, pritrdilen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vsebina PP št.44/2016

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/20163 UVODNIK dr. Matej Avbelj Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica 6-8 CIVILNO PROCESNO PRAVO Ivanka Demšar Potočnik Predpravdno razkritje dokazov 8-11 GOSPODARSKO PRAVO mag. Marko Žvipelj in Žiga Rejc Prekršek v zvezi s plačilom za d
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Del plače za poslovno uspešnost

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016S spremembo Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se uvaja posebna davčna obravnava dela plače za poslovno uspešnost (velja od 1. januarja 2017 dalje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Beneška komisija in zvezdnato nebo: evropska diplomacija ustavnosti

dr. Andraž Zidar, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 45-46/2016Mediji v zadnjem času omenjajo Beneško komisijo kot tisto mednarodno telo, ki preprečuje, da evropske države ne bi skrenile s poti demokracije in ustavne tradicije. Še posebno veljavo ji v zadnjem času daje dejstvo, da njena mnenja upošteva Evropska komisija znotraj novega okvira EU za krepitev načela vladavine prava. S tem pa mnenja in presoje Beneške komisije še pridobivajo na veljavi in vplivu. Tudi zato je treba bolj osvetliti pomen in področja njenega delovanja. Gotovo je k odločitvi Sveta Evrope, da svojo komisijo za demokracijo skozi pravo zasidra v Benetkah, pripomogla beneška republikanska tradicija. Ta je že v srednjem veku slovela po doslednem izvajanju ustavnega mehanizma zavor in ravnotežij (ita. il governo misto). Od tu izhaja tudi ime, pod katerim je komisija poznana v evropski in širši javnosti - Beneška komisija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Don Kihot in pravnoformalistični mlini

dr. Marko Novak, 24.11.2016

Kultura in umetnost

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 45-46/2016Verjetno ni pretirana in daleč od resnice misel, da je dr. Andraž Teršek nekakšen enfant terrible slovenskega pravoslovja. Do strokovnih problemov, ki jih zazna z "dušo in telesom", je namreč konkreten, neposreden, glasen, včasih piker in zbadljiv. Nikakor ravnodušen! Praviloma je tudi inovativen. Zaznamuje ga nekakšna pravno-intelektualna pozitivna "sitnost", ki rada ruši rutinskost in ustaljenost, nemara zaspanost v svetu pravnih norm in idej, da bi pregnala nesmisle in formalizme v vidu nenehnega bistrenja pravnih obzorij. Pri tem oznake Varuhinje človekovih pravic - "aktiven kritični državljan", nekakšen "hlapec Jernej" pa "visoko strokovni ustavnik" ter "predstavnik pravniške avantgarde" iz spremne besede knjige Pravna ignoranca škodi 2: kritika pravne prakse (Univerzitetna založba Annales, Koper 2016, 353 strani) - vsekakor stojijo na mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

O zanikanem rodilniku

dr. Nataša Hribar, 24.11.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45-46/2016V tokratnem kotičku se bomo dotaknili zanikanega rodilnika oz. zanikanja v slovenščini na splošno. Kot se najbrž spomnite iz preteklih kotičkov, slovenščina pozna t. i. zanikani rodilnik. To pomeni, da pri zanikanju predmet, ki v trdilni povedi stoji v četrtem sklonu, v zanikani povedi iz četrtega prestavimo v drugi sklon, npr. Kupili smo nov avto. - Nismo kupili novega avta. To zanikanje velja za vsak nepredložni tožilniški predmet. Kadar je tožilnik predložni, pa si zapomnite, da je predlog vedno močnejši od glagola, kar pomeni, da ohrani svoj sklon, tudi če poved zanikamo: Preselili smo se na Primorsko. - Nismo se preselili na Primorsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Doktrina javno-javno sodelovanje na področju javnega naročanja

Marko Zupanc, 24.11.2016

PRORAČUN

Marko Zupanc, Pravna praksa, 45-46/2016V nasprotju z doktrino, ki je primarno utemeljena na sodbi Sodišča EU v zadevi C-107/98, Teckal Srl, z dne 18. novembra 1999 in je na podlagi sodb Sodišča EU in na njih utemeljeni praksi javnega naročanja poznana kot "doktrina in-house" na področju javnega naročanja (t. i. institucionalizirano oziroma vertikalno sodelovanje), za temeljno sodbo doktrine "javno-javno sodelovanje" na področju javnega naročanja neformalno štejemo sodbo Sodišča EU v zadevi C-480/06, Komisija EU proti Nemčiji, z dne 9. junija 2009 (sodba C-480/06). Omenjeno doktrino, ki se je razvijala in se razvija s prakso sodišča EU, po novem izrecno normirata Direktiva 2014/24/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (Direktiva 2014/24/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 12, ter Direktiva 2014/25/EU z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES Direktiva 2014/25/EU), četrti odstavek (v povezavi s petim odstavkom) člena 28.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 24. november 2002 - John Rawls Umrl je ameriški filozof John Rawls, profesor na Harvardu, ki velja v strokovni javnosti za enega izmed najpomembnejših filozofov 20. stoletja. Znan je predvsem po svojem političnem liberalizmu, ki ga je navezoval na pravičnost in svobodo. Nj
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Spremembe na trgu dela

Irena Vovk, 24.11.2016

Delovna razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 21. novembra 2016 v javno razpravo poslalo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Kot poudarjajo na ministrstvu, spremembe izhajajo iz analiz stanja na trgu dela, predlogov socialnih partnerjev in strokovnih ter izvajalskih institucij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Od 15. do 21. novembra

Irena Vovk, 24.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016 Torek, 15. 11. Svetovni barometer korupcije - ljudje ne opažajo sprememb. Javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2015/16 (Global Corruption Barometer 2015/16) kaže, da ljudje v zadnjih letih navkljub obljubi politike o ničelni toleranci do korupcije in obljubi
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Bojazen pristranosti sodnika je treba objektivno utemeljiti

Patricij Maček, 24.11.2016

Varstvo človekovih pravic

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2016Pravica do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) ima več vidikov. Eden od njih je tudi načelo nepristranosti, ki ga Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presoja na podlagi subjektivno-objektivnega testa, ki ga je oblikovalo skozi svojo judikaturo. Tudi v zadevi Upīte proti Latviji je ESČP ponovilo, da je pri tem ključno, ali so dvomi o nepristranosti sodnika objektivno utemeljeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Odpravnina pri pogodbi za določen čas

Miha Šercer, 24.11.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 45-46/2016Delavci imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 30. novembra 2016 pri agenciji za zagotavljanje dela drugemu uporabniku in so napoteni na delo v naše podjetje. Ali mora agencija v spodnjih primerih tem delavcem izplačati odpravnino? To seveda pomeni, da bi zneske odpravnine nato zaračunala nam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Ekipa ljubljanske Pravne fakultete je osvojila naslov prvaka IV. tekmovanja Trans-European Moot Court

Kukavica Jaka, Urankar Matija, Zagorc Saša, 24.11.2016

Ostalo

Jaka Kukavica, Matija Urankar in dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 45-46/2016V petek, 3. novembra 2016, je ekipa Henrik Steska s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani na sedežu Evropskega sodišča za človekove pravice zmagala na letošnjem tekmovanju Trans-European Moot Court iz poznavanja Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je v organizaciji mednarodne nevladne organizacije Civil Rights Defenders potekalo v Palači človekovih pravic v Strasbourgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Predpravdno razkritje dokazov

Ivanka Demšar Potočnik, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 45-46/2016Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Če delavec sorazmernega dela preveč izplačanega regresa ne vrne, mora delodajalec od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. O obračunu prispevkov poroča na popravku REK-1 obrazca za izplačilo regresa in hkrati pisno obvesti pristojni davčni organ o razlogu popravka. Na podlagi pisnega obvestila delodajalca davčni organ vzpostavi pravilen datum obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 24.11.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016Knjiga celovito obravnava "izbris" iz registra stalnega prebivalstva oziroma dejanje, s katerim je Republika Slovenija 25.671 prebivalcem 26. februarja 1992 nezakonito odvzela njihov pravni status. Dejanje se je zgodilo kmalu po odcepitvi države od nekdanje Jugoslavije; Slovenija je namreč samostojnost razglasila 25. junija 1991. Potem ko so te osebe izgubile svoj status, so ostale brez kakršnih koli pravic na ozemlju Slovenije. Ker slovenska država mnogo let ni želela odpraviti težav, je zadevo prevzelo Evropsko sodišče za človekove pravice. V sodbi iz leta 2012 v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji je Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo obsodilo zaradi kršitve konvencijskih pravic izbrisanih oseb. Namen knjige je podati prispevek k razumevanju izbrisa, razlogov, zaradi katerih je bilo dejanje izvršeno, ter vloge, ki so jo pri tem odigrali pravo in različne državne institucije. Predvsem pa je njen namen prispevati k razumevanju vloge človekovih pravic v sodobnih ustavnih demokracijah in s tem preprečevati, da bi se kršitve, kot je izbris, še kdaj zgodile. Knjiga je še kako aktualna, saj boja za pravice izbrisanih (pravne statuse in odškodnine) v Strasbourgu še zdaleč ni konec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prikaz in opis znaka pri registraciji znamke

dr. Klemen Pohar, 24.11.2016

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 45-46/2016Uredba 207/2009/ES v 4. členu določa, da je znamka lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče grafično prikazati, kot so besede, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikujejo od blaga in storitev drugih podjetij. Čeprav uredba tega izrecno ne določa, pa ne zadošča le, da je znak mogoče grafično prikazati, temveč mora biti tudi dejansko grafično prikazan, tako da je jasno, kaj je predmet pravnega varstva. Četudi registracija nejasnega znaka morda na prvi pogled širi predmet varstva, takšno ravnanje ni priporočljivo, saj lahko sodišče znamko prepozna kot neskladno s predpisi in jo razglasi za nično. Takšna je bila situacija tudi v predstavljeni zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Priloga (II)

Nataša Skubic, 24.11.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 45-46/2016V prejšnjem kotičku sem si zastavila vprašanje, kako izbrati med številnimi angleškimi ustreznicami, ko prevajamo pojem priloga v angleščino. V pravnih besedilih najpogosteje zasledimo pojme an addendum, an enclosure, an attachment, an appendix, an annex, an exhibit, a supplement, a schedule in a rider. Ugotovila sem, da je slovenski pojem priloga zelo splošen in da zajema zelo različne priloge (dodatke, dopolnila, anekse) zelo različnim dokumentom. V angleščini je možnosti bistveno več, vendar so razlike med njimi zelo majhne, nekateri pojmi se uporabljajo kot sopomenke, poleg tega pa se v različnih državah uporabljajo različno. V prejšnjem kotičku sem opredelila prvih pet pojmov z zgornjega seznama, v tem kotičku nadaljujem z ostalimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Popravek odbitka DDV v primeru prisilne poravnave

mag. Joži Češnovar, 24.11.2016

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 45-46/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče) se je ob reševanju revizije v upravnem sporu odločilo prekiniti postopek in Sodišču Evropske unije (SEU) zastaviti tri vprašanja glede pravilne razlage 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV). Pravilna razlaga teh členov Direktive o DDV bo Vrhovnemu sodišču pomagala razsoditi, ali Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) za davčnega zavezanca, nad katerim je bila potrjena prisilna poravnava, res določa obveznost popravka odbitka vstopnega DDV, vsebovanega v terjatvah oziroma v delu terjatev, ki mu jih zaradi prisilne poravnave ni treba več plačati, kot to trdi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Letna ocena javnega uslužbenca

mag. Suzana Pisnik, 24.11.2016

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 45-46/2016Letno oceno dobijo javni uslužbenci na podlagi letnega razgovora znotraj institucij javnega sektorja. Pri ocenjevanju delovne uspešnosti ne gre za strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, saj gre zgolj za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Razpisi

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 Ur. l. RS, št. 70/16 1. Direktor - Dom starejših občanov Ilirska Bistrica; rok je 28. november. 2. Državni pravobranilec na Državnem pravobranilstvu na Zunanjem oddelku v Mariboru - Ministrstvo za pravosodje; rok je 28. november. 3. Notarski pomočnik pri nota
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vlada RS

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 110. redni seji (17. november 2016): - sprejela je smernice za vključevanje vidika enakosti spolov v delo ministrstev 2016-2020; - seznanila se je s posodobljenim poročilom o izvedbi nacionalne ocene tveganja Republike Slovenije za pranje de
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2N (Ur. l. RS, št. 68/16) - velja od 5. novembra, uporabljati se začne 1. januarja 2017. 2. Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Dejan Kramar, 24.11.2016

Obligacije

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45-46

Leto objave

< Vsi
2016(46)
> November(46)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČ D ĐEFGH IJK LM N OP QR S Š TU V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov