O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 21. november - predlog zakona za odpravo posledic in povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok; - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o dedovanju. 18. november - predlog odloka o razglasitvi Ustavnega zakona o dopolnitvi III. poglavja Ustave RS; - predlog
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Evropa

Irena Vovk, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016 Torek, 15. 11. Dve leti daljše delovno življenje. V EU lahko pričakujemo skoraj dve leti daljše delovno življenje kot pred desetimi leti. Do povečanja je prišlo zlasti zaradi podaljšanja delovnega življenja žensk.Trajanje delovnega življenja ponazarja število let,
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Del plače za poslovno uspešnost

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016S spremembo Zakona o dohodnini (ZDoh-2) se uvaja posebna davčna obravnava dela plače za poslovno uspešnost (velja od 1. januarja 2017 dalje).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Od 15. do 21. novembra

Irena Vovk, 24.11.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016 Torek, 15. 11. Svetovni barometer korupcije - ljudje ne opažajo sprememb. Javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2015/16 (Global Corruption Barometer 2015/16) kaže, da ljudje v zadnjih letih navkljub obljubi politike o ničelni toleranci do korupcije in obljubi
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Slovenija in trdnost Evrope

Patricij Maček, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2016O ekonomskih vprašanjih Slovenije je v referatu z naslovom Slovenija in trdnost Evrope na članskem sestanku Pravniškega društva Ljubljana, ki je potekal 10. novembra, razpravljal akademik in zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Jože Mencinger.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Letna ocena javnega uslužbenca

mag. Suzana Pisnik, 24.11.2016

Delovna razmerja

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 45-46/2016Letno oceno dobijo javni uslužbenci na podlagi letnega razgovora znotraj institucij javnega sektorja. Pri ocenjevanju delovne uspešnosti ne gre za strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili, saj gre zgolj za preverjanje delovnih in strokovnih kvalitet javnega uslužbenca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Popravek odbitka DDV v primeru prisilne poravnave

mag. Joži Češnovar, 24.11.2016

Davek na dodano vrednost in trošarine

mag. Joži Češnovar, Pravna praksa, 45-46/2016Vrhovno sodišče Republike Slovenije (Vrhovno sodišče) se je ob reševanju revizije v upravnem sporu odločilo prekiniti postopek in Sodišču Evropske unije (SEU) zastaviti tri vprašanja glede pravilne razlage 184., 185. in 186. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV). Pravilna razlaga teh členov Direktive o DDV bo Vrhovnemu sodišču pomagala razsoditi, ali Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) za davčnega zavezanca, nad katerim je bila potrjena prisilna poravnava, res določa obveznost popravka odbitka vstopnega DDV, vsebovanega v terjatvah oziroma v delu terjatev, ki mu jih zaradi prisilne poravnave ni treba več plačati, kot to trdi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Jamčevalni zahtevek pri podjemni pogodbi - rok iz prvega odstavka 635. člena Obligacijskega zakonika

Dejan Kramar, 24.11.2016

Obligacije

Dejan Kramar, Pravna praksa, 45-46/2016Obligacijski zakonik (OZ) v prvem odstavku 635. člena naročniku, ki je podjemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, dovoljuje sodno uveljavljanje pravice do jamčevalnih zahtevkov v roku enega leta od tega obvestila. Namen članka je predstavitev uporabe navedenega določila v praksi. V prispevku je obrazložena narava jamčevalnega zahtevka v širšem pomenu in (ne)dopustnost uporabe klasičnega odškodninskega zahtevka, ki se ga v takih situacijah (neupravičeno) poslužujejo naročniki ravno z namenom izognitve enoletnemu roku za sodno uveljavljanje pravice odprave napak. Izhodišče prispevka je sicer predpostavka, da se enoletni prekluzivni rok uporablja v vsaki situaciji, ko naročnik uveljavlja odgovornost za odpravo napak izvršenega posla, bodisi iz naslova pogodbene garancije bodisi iz naslova jamčevalnega zahtevka na podlagi zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Prekršek v zvezi s plačilom za delo - izključitev iz sodelovanja v postopkih javnega naročanja po ZJN-3 ter prepoved ustanavljanja po ZGD-1I

Žvipelj Marko, Rejc Žiga, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Marko Žvipelj, Žiga Rejc, Pravna praksa, 45-46/2016Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) ter zadnja novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) sta prinesla tudi določbi o obvezni triletni izključitvi subjektov iz postopkov javnega naročanja ter triletni prepovedi postati ustanovitelj, družbenik in podjetnik za storilce prekrškov v zvezi s plačilom za delo (in zaposlovanjem na črno) (v nadaljevanju skupaj: zakonski prepovedi). Glede na dikcijo danih določb - ki jih v praksi tako razumejo tudi javni naročniki, notarji in drugi subjekti, ki so pristojni za vodenje postopkov v tej zvezi - gre za prepovedi, katerih učinek je retroaktiven, saj nista omejeni na prekrške, storjene po uveljavitvi predmetnih zakonskih določb, temveč se v tej zvezi upoštevajo tudi prekrški, storjeni pred datumom veljavnosti oziroma začetka uporabe teh prepovedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Neravnovesja in "Trumpeconomics"

Primož Cencelj, 24.11.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Primož Cencelj, Pravna praksa, 45-46/2016Misel na pravljico Cesarjeva nova oblačila mi nekako ne da spati v zadnjem času. Razlog pa ni v tem, da je ameriška politična elita kapitulirala in žezlo predala populistu Donaldu Trumpu, ampak ravno nasprotno. Njegova izvolitev je namreč nov korak na poti proti glavni ideji zgodbe. Da pa problem ni samo ameriški, lahko vidimo tudi v japonskem naslavljanju ekonomskih težav, znanih pod pojmom "Abeeconomics", ruskem "Putineconomics", turškem "Erdoganbusiness" in britanskem "Brexiteconomics".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica

dr. Matej Avbelj, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45-46/2016Rad pijem vodo, a še bolj mi je pri srcu pivo. Tisto ta pitno in ne nujno slovensko. Dolžnost pitja piva slovenskih proizvajalcev ne obstaja. Zato, ker piva še ni v Ustavi. Pravica do pitne vode pa je. Od prejšnjega tedna. In nad tem novim ustavnopravnim dosežkom slovenske politike in stroke je navdušena vesoljna Slovenija. Kako tudi ne? Pri vpisovanju pitne vode v ustavo smo vendar del evropske in svetovne avantgarde. Na to moramo biti nadvse ponosni. Zato tudi ne čudi, da ni bilo praktično nikogar, razen prof. dr. Marka Kambiča, ki bi si javno drznil biti proti. Ne proti pitni vodi, temveč proti njenemu vpisu v Ustavo. S tem uvodnikom se mu pridružujem iz vsaj petih razlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Varstvo človekovih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in Sodiščem Evropske unije

Patricij Maček, 24.11.2016

Človekove pravice

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2016"Ne strinjam se z vami, vendar bi dal življenje, da bi svoje mnenje lahko izrazili tudi vi." S temi besedami, ki naj bi jih prvi izrekel François-Marie Arouet, je uvodni pozdrav na seminarju Varstvo človekovih pravic, ki je potekal 11. novembra na PF Univerze v Ljubljani, začel vrhovni sodnik Vladimir Horvat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vsebina PP št.44/2016

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/20163 UVODNIK dr. Matej Avbelj Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica 6-8 CIVILNO PROCESNO PRAVO Ivanka Demšar Potočnik Predpravdno razkritje dokazov 8-11 GOSPODARSKO PRAVO mag. Marko Žvipelj in Žiga Rejc Prekršek v zvezi s plačilom za d
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Predpravdno razkritje dokazov

Ivanka Demšar Potočnik, 24.11.2016

Civilni sodni postopki

Ivanka Demšar-Potočnik, Pravna praksa, 45-46/2016Za pripravo sklepčne tožbe in obrazloženega odgovora na tožbo morata pravdni stranki imeti na razpolago zadostno količino informacij in ustrezne dokaze. Brez njih je odločitev za sodno varstvo pravice tvegana in negotova. Zato se postavlja vprašanje, kako čim hitreje in na zakonit način priti do njih. Odgovor na zastavljeno vprašanje vidim v uvedbi instituta predpravdnega razkritja dokazov, pri čemer se v prispevku osredotočam izključno na pridobitev listinske dokumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Izvršitev zaporne kazni z delom v splošno korist - vprašanje milejšega zakona

dr. Saša Kmet, 24.11.2016

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 45-46/2016Institut dela v splošno korist kot nadomestnega (alternativnega) načina izvršitve zaporne kazni je urejal že Kazenski zakonik (KZ), ki je v četrtem odstavku 107. člena določal, da je kazen zapora do treh mesecev mogoče izvršiti tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju najdalj šest mesecev opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti v obsegu najmanj 80 ali največ 240 ur. Kazenski zakonik (KZ-1) je v četrtem odstavku 86. člena določil, da se kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let opravi delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji. Z novelo KZ-1B je bila ureditev vnovič spremenjena, in sicer tako, da se po sedmem odstavku 86. člena kazen zapora do dveh let lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe opravi delo v splošno korist. Obseg dela se določi tako, da se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. V enajstem odstavku istega člena pa je določeno, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora na načine, določene s tem členom, odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče zaporno kazen, ali na (naknadni) predlog obsojenega, tj. s posebnim sklepom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vnaprej nameščena programska oprema ni nepoštena poslovna praksa

Zoran Skubic, 24.11.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 45-46/2016Dejstvo je, da je nakup novega osebnega računalnika - ali prenosnika - skoraj vedno povezan z "vsiljeno" programsko opremo. Za nepoučenega potrošnika precej nadležna praksa zlasti, če se nakup pripeti ravno ob uvedbi kake nove, še nepreverjene različice operacijskega sistema. Toda ali gre pri tem tudi za nepošteno poslovno prakso, ki nedopustno omejuje pravico potrošnika, da prosto izbira? Sodišče (EU) je bilo soočeno z dilemo, ali so tovrstne prakse, ki so na določenem segmentu tehnološkega trga dokaj globoko zakoreninjene, skladne z direktivo o nepoštenih poslovnih praksah. Odgovor je, nekolikanj presenetljivo, pritrdilen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Dohodek iz zaposlitve - dohodek iz delovnega razmerja

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Če delavec sorazmernega dela preveč izplačanega regresa ne vrne, mora delodajalec od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. O obračunu prispevkov poroča na popravku REK-1 obrazca za izplačilo regresa in hkrati pisno obvesti pristojni davčni organ o razlogu popravka. Na podlagi pisnega obvestila delodajalca davčni organ vzpostavi pravilen datum obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Nenačelnost Ustavnega sodišča RS

Tomaž Mavri, 24.11.2016

Ustavno sodišče

Tomaž Mavri, Pravna praksa, 45-46/2016Od Ustavnega sodišča kot vrhovnega varuha načel pravne države, zakonitosti in načela enakega varstva pravic bi lahko utemeljeno pričakovali, da bi svoje odločitve vselej ustrezno obrazložilo, kot to zahteva od podrejenih sodišč, katerih odločbe občasno razveljavi. Pa je temu res tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Vlada RS

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 110. redni seji (17. november 2016): - sprejela je smernice za vključevanje vidika enakosti spolov v delo ministrstev 2016-2020; - seznanila se je s posodobljenim poročilom o izvedbi nacionalne ocene tveganja Republike Slovenije za pranje de
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Spremembe na trgu dela

Irena Vovk, 24.11.2016

Delovna razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 21. novembra 2016 v javno razpravo poslalo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Kot poudarjajo na ministrstvu, spremembe izhajajo iz analiz stanja na trgu dela, predlogov socialnih partnerjev in strokovnih ter izvajalskih institucij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Kaznivo dejanje goljufije ali vsakdanja (poslovna) praksa - primer prodaje rabljenih avtomobilov

dr. Miha Šepec, 24.11.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Miha Šepec, Pravna praksa, 45-46/2016Pred kratkim sem kupoval rabljeno vozilo. Presenečen, če ne kar šokiran, sem bil ob seznanitvi s tem, kaj vse se dogaja na trgu rabljenih vozil. Zmanjševanje števila prevoženih kilometrov avtomobila, ki slednjega naredi bolj vabljivega in mu dvigne ceno, je že kar stalnica pri vsaki "garažni" avtohiši in pri neuveljavljenih prodajalcih rabljenih vozil s statusom s. p. Nič kaj pretirano nenavadno in sporno se prodajalcem ne zdi niti laganje o ohranjenosti vozila po telefonu ter namerno zavajanje o potrjenosti servisne knjige, nakar pri ogledu kupec dobi le nekaj izbranih računov s servisa, ki pogosto niso potrjeni ali pa gre samo za predračune. Marsikateri prodajalec zaprisega, da je vozilo imelo le enega lastnika, pa še to naj bi bila neka stara gospa. Tisti najbolj drzni pa so pravi eksperti za to, da kako vozilo, ki je primerno le še za na odpad, servisirajo in polepšajo le toliko, da ga prodajo naivnemu kupcu. Presenetili me ne bi niti ponarejeni dokumenti in dokazila o izvoru avtomobila ter ostala pravno sporna dejanja. Vprašanje, ki se mi v tej zgodbi kot kazenskemu pravniku in potencialni žrtvi prodajalcev avtomobilov postavlja, je, ali vsa ta navedena (in ostala) dejanja prodajalcev rabljenih vozil ustrezajo zakonskim znakom kaznivega dejanja goljufije ali pa gre morda v teh primerih za običajno in ustaljeno poslovno prakso, ki v svetu rabljenih vozil ni sporna, nezadovoljen kupec pa ima na voljo le civilno varstvo. Ob tem vprašanju se postavlja dogmatično bolj kompleksno vprašanje, do katere mere lahko prodajalec zapeljuje in zavaja kupca z namenom uspešne prodaje in je to še kazenskopravno sprejemljivo, kje pa je tista meja, ko se "poslovno" zavajanje prelevi v kaznivo dejanje goljufije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Zaostanek pri plačilu šolnine ne sme biti razlog za zavrnitev izdaje potrdila o opravljenih študijskih obveznostih

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Na Varuha se je obrnila študentka, ki je bila v zaostanku s plačilom šolnine. Pojasnila je, da se tega zaveda in da skuša pridobiti finančna sredstva za poplačilo vseh neplačanih obrokov. Zaradi neplačanih obveznosti pa ni mogla opraviti še zadnjih treh izpitov, zato je našla možnost za redni vpis v tretji letnik neke druge fakultete, s čimer bi se v prihodnje tudi izognila plačevanju šolnine. Zapletlo se je, ko je želela pridobiti potrdilo o opravljenih izpitih, ki ga je poleg drugih dokumentov potrebovala za vpis kot redna študentka. Predstavniki fakultete so ji pojasnili, da se je njihov upravni odbor odločil, da zaradi neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti potrdila ne more dobiti. Ali ima torej študentka pravico do omenjenega potrdila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016 24. november 2002 - John Rawls Umrl je ameriški filozof John Rawls, profesor na Harvardu, ki velja v strokovni javnosti za enega izmed najpomembnejših filozofov 20. stoletja. Znan je predvsem po svojem političnem liberalizmu, ki ga je navezoval na pravičnost in svobodo. Nj
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Odpravnina pri pogodbi za določen čas

Miha Šercer, 24.11.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 45-46/2016Delavci imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 30. novembra 2016 pri agenciji za zagotavljanje dela drugemu uporabniku in so napoteni na delo v naše podjetje. Ali mora agencija v spodnjih primerih tem delavcem izplačati odpravnino? To seveda pomeni, da bi zneske odpravnine nato zaračunala nam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Objektivno in upravičeno razlikovanje na podlagi državljanstva in starosti

Lena Šutanovac, 24.11.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 45-46/2016Nekdanji indijski vojaški poveljnik Sam Manekshaw je nekoč dejal: "Moški, ki pravi, da se ne boji smrti, laže ali pa je Gurka." Gurke spadajo med najbolj neustrašne borce sveta, a britanska vojska jih je vseeno obravnavala precej slabše kot svoje vojake, čeprav so služili na istih misijah pod britansko zastavo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45-46

Leto objave

< Vsi
2016(46)
> November(46)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČ D ĐEFGH IJK LM N OP QR S Š TU V WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov