O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Vpogled v TRR zapustnika

Irena Vovk, 19.11.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2015Ali ima dedič na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju pravico do vpogleda v transakcije bančnega računa zapustnika za čas pred smrtjo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Obvezna hramba gesel zaposlenih

Irena Vovk, 19.11.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2015Informatik, ki je v družbi zadolžen za pripravo notranjih pravil o rabi službenih računalnikov, mora pripraviti pravilnik, ki naj bi vključeval tudi določbo, da delodajalec vodi seznam vseh uporabniških imen in gesel za dostop do službenih računalnikov, kopijo tekočih gesel pa je treba hraniti v zapečatenih kuvertah v ognjevarni omari, kjer bo na voljo zaradi "zavarovanja uporabe" oziroma če bi bilo kaj narobe in bi bilo treba "dostopati do vsebin na uporabniških računalnikih". S pravilnikom bi seznanili zaposlene, kar bi ti potrdili s svojim podpisom. Ali je obvezna hramba uporabniških gesel v surovi obliki v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Ničnost in izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi - aktivna legitimacija

Avtor ni naveden, 19.11.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2015Delodajalec ne more naknadno, v sodnem postopku, uveljavljati ničnosti ali izpodbojnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sam podal in ki že učinkuje. Tudi določbe ZDR delodajalcu ne podeljujejo aktivne legitimacije za izpodbijanje odpovedi, ki jo je sam podal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Barvne kontaktne leče brez dioptrije skozi očala Sodišča EU

Neža Kompare, 19.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 45-46/2015Barvne kontaktne leče nam omogočajo spremembo naravne barve oči, v kombinaciji z različnimi vzorci pa nam lahko podarijo nori videz za posebne priložnosti, kot so pustni karnevali in zabave. O tem, da so kontaktne leče z dioptrijo medicinski pripomoček, ki se uporablja za korekcijo vida v terapevtske in kozmetične namene, ni dvoma. V nasprotju s temi kontaktne leče brez dioptrije, namenjene izključno spremembi zunanjega videza osebe, niso medicinski pripomoček. V tokratni sodbi pa je Sodišče EU obravnavalo vprašanje, ali zadevne kontaktne leče sploh spadajo med kozmetične izdelke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Država se je postavila na mesto DUTB

Boštjan Koritnik, 19.11.2015

Banke in hranilnice

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 45-46/2015V začetku oktobra je na PF Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Implementacija kriznega okvira EU za sanacijo ter reševanje bank v slovenski bančni sistemnovi doktor znanosti, prej magister, Peter Merc. Doktorsko disertacijo, ki obsega 192 strani in popoln znanstveni instrumentarij (med drugim 279 pojasnilnih in sprotnih opomb z navedbo virov), je pripravil pod mentorstvom oziroma somentorstvom profesorjev na PF Univerze v Ljubljani dr. Marka Simonetija oziroma dr. Mihe Juharta, v komisiji za zagovor disertacije pa sta bila tudi dr. Meta Ahtik z Banke Slovenije, sicer docentka na isti fakulteti, in profesor na PF Univerze v Mariboru dr. Marijan Kocbek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Za pomoč in strpnost

dr. Nataša Pirc Musar, 19.11.2015

Človekove pravice

dr. Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 45-46/2015V teh tednih, pravzaprav že mesecih, veliko razmišljam o tem, kar se dogaja na stari celini, kar se dogaja celotni civilizaciji in človeštvu. Uvodnik, ki ga berete, ne bo pravniški, tudi zato ne, ker pravo razmer, ki smo jim priča, očitno ne zna rešiti ali pa rešitve še išče in jih kot vedno v uporabo družbi ne da pravočasno. A tako pač je in temu ne nasprotujem, saj lahko hitre pravne rešitve naredijo tudi škodo, če niso premišljene (mislim predvsem na tiste, ki naj bi povečale našo varnost).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 19.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2015 Sodbe Sodišča 11. november Vstavi izbrisano tabelo 12. november Vstavi izbrisano tabelo Sodbe Splošnega sodišča 11. no
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Odprta vprašanja zakonodajne dejavnosti

Patricij Maček, 19.11.2015

Pravoznanstvo

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2015"Corruptissima re publica plurimae leges", kar v prevodu pomeni: "Ko je država najbolj izprijena, je največ zakonov". S temi besedami je uvodni nagovor na razpravi o odprtih vprašanjih zakonodajne dejavnosti, ki je potekala 12. novembra na PF Univerze v Ljubljani, začel akademik in profesor na tej fakulteti dr. Marijan Pavčnik. Ob tem je navedel, da smo v Sloveniji leta 1991 imeli 354 zakonov in 796 podzakonskih aktov, danes pa imamo kar 877 zakonov in 18.009 podzakonskih aktov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Več kot četrt stoletja trajajoči upravni postopki očitno kršili pravico do sojenja v razumnem roku

Matej Cerar, 19.11.2015

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 45-46/2015V jesenskih dneh se prileže vroč kostanj. A ne, če si ga podajajo organi oblasti. In to več kot četrt stoletja. Pritožnici, mati in hči, sta v tokratni zadevi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zaradi tega zatrjevali kršitev 6. člena Evropske konvekcije o človekovih pravicah (EKČP), ki varuje posameznikovo pravico do poštenega sojenja, v katero spada tudi pravica do sojenja v razumnem roku. Povod za upravne postopke je bila leta 1989 sprejeta odločitev Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v občini Ajdovščina, vezana na zemljišča pritožnic, zoper katero sta pritožnici vložili pritožbo na Geodetsko upravo RS (GURS). Sledilo je neverjetno več kot četrt stoletja trajajoče podajanje "vročega kostanja" med pritožbenim upravnim organom, GURS oziroma pristojnim ministrstvom, upravnim sodiščem in prvostopenjskim upravnim organom (sprva zgoraj navedena komisija, nato upravna enota), ki še kar ni končano. Še več, v času izdaje sodbe ESČP sta pritožnici zopet na začetku, saj trenutno poteka postopek na prvi stopnji pred upravno enoto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Izključitvena klavzula v postopku oddaje javnega naročila v Italiji

Kim Sotlar, 19.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 45-46/2015Italijanska pravna ureditev na področju javnih naročil je za zaščito poglavitnih načel konkurence in preglednosti kot temeljev italijanske ureditve in ureditve Evropske unije na področju javnih naročil uvedla protokol zakonitosti. Nespoštovanje klavzul tega protokola je lahko razlog za izločitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila. Namen protokola zakonitosti je preprečitev škodljivega pojava infiltracije organiziranega kriminala, ki je dobro zakoreninjen v nekaterih deželah južne Italije, in boj proti njemu. Italijanski naročnik lahko določi, da je nespoštovanje klavzul iz protokola zakonitosti lahko razlog za izključitev iz postopka oddaje javnega naročila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Kazen ali preventivni ukrep?

Ana Pakiž, 19.11.2015

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 45-46/2015Varnostni ukrepi, uvedeni zoper osebo, ki ji zaradi duševne bolezni ni mogoče pripisati kazenske odgovornosti, ne pomenijo kazni, temveč preventivne ukrepe, za katere se načelo prepovedi retroaktivnosti, varovano s 7. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ne uporablja, je presodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Težka mehanizacija kot sredstvo političnega prepričevanja

Igor Vuksanović, 19.11.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 45-46/2015Domnevam, da nisem edini, ki je že opazil, kako se vedno konča ta ali oni politični spor med Republiko Slovenijo in kmeti ali vozniki težkih tovornjakov. Prej ali slej "civilnodružbena" stran iz žepa potegne argument moči in zagrozi s tem, da bodo ceste blokirane s tovornjaki ali traktorji. Vlada praviloma popusti. Kako pa se taka izsiljevanja končajo v bolj resnih državah, kjer se ne dopušča mirno, da bi naključni imetniki težke mehanizacije svojim sodržavljanom kršili svobodo gibanja? Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je odločal o očitkih petih litovskih državljanov, ki so trdili, da jim je država s kazenskimi obsodbami kršila njihovo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) ter pravico do svobode zbiranja in združevanja iz 11. člena EKČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Obvezna uporaba standardnega obrazca glede pravice do zavrnitve sprejema pisanja po Uredbi o vročanju

dr. Judita Dolžan, 19.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 45-46/2015Tokratna težko pričakovana odločitev Sodišča EU se nanaša na razlago 8. člena Uredbe 805/2004 o vročanju, ki določa pravico naslovnika do zavrnitve sprejema pisanja. V okviru odločanja o pritožbi družbe Alpha Bank Cyprus Ltd je moralo predložitveno ciprsko sodišče odločiti o veljavnosti sklepa prvostopenjskega sodišča, ki je za nično razglasilo čezmejno vročitev sedmim nasprotnim strankam v Združenem kraljestvu. Sklep, s katerim je bila odobrena vročitev sodnega poziva toženim strankam, namreč ni bil preveden v angleški jezik. Poleg tega pa naslovniki niso bili poučeni o svoji pravici, da zavrnejo sprejem sklepa v grškem jeziku, saj ni bil priložen standardni obrazec iz priloge II k Uredbi. Pri tem se je sodišču postavilo vprašanje, ali 8. člen Uredbe 805/2004 vselej nalaga obvezno uporabo obrazca iz priloge II, da se naslovnika lahko tako pouči o njegovi pravici, da zavrne sprejem tega pisanja, in če je tako, kakšne so pravne posledice opustitve obvestitve prek tega obrazca. Sodišče EU je sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Watheleta in odločilo, da organ za sprejem nima diskrecijske pravice, ampak mora naslovnika pisanja vedno z uporabo standardnega obrazca iz priloge II k Uredbi 805/2004 obvestiti o njegovi pravici, da lahko zavrne sprejem pisanja. Z namenom zagotoviti neposreden, hiter in učinkovit način pošiljanja pisanj med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah okoliščina, da organ za sprejem ni uporabil standardnega obrazca, ne more voditi v ničnost vročitve, ampak je treba opustitev obvestitve naslovnika popraviti v skladu z določbami, navedenimi v Uredbi 805/2004.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Pogodbena svoboda v avtorskem pravu

mag. Natali Gak, 19.11.2015

Kultura in umetnost

mag. Natali Gak, Pravna praksa, 45-46/2015Znanstvena monografija Pogodbena svoboda v avtorskem pravu (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2015, 302 strani) je nastala na podlagi doktorske disertacije dr. Maje Ovčak Kos. Monografija se pridružuje številnim drugim delom s področja avtorskega prava, odlikuje pa se zlasti po svoji temeljiti in zaokroženi obravnavi enega temeljnih vprašanj civilnega prava, ki je še zlasti pomembno za ustvarjalce avtorskih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Begunci, še enkrat: brez Frančiška, s številkami

dr. Jože Mencinger, 19.11.2015

Človekove pravice

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 45-46/2015O beguncih in Frančišku sem pisal v prejšnji kolumni. Tokrat bom Frančiška zamenjal s številkami. Nedavno sem prebral članek, v katerem italijanski ekonomist in gospodarstvenik G. V. Valori govori o katastrofi, ki naj bi jo povzročili begunci. Evropa naj bi klecnila pod stroški za zagotovitev njihove blaginje. Po zatrjevanju evropskega komisarja Pierra Moscovicija pa naj bi analize Evropske komisije kazale, da bodo migracijski tokovi do leta 2017 za 0,2 ali 0,3 odstotka povečali BDP. Ali ima prav, je težko reči, je pa mogoče zagotoviti, da begunci ne bodo ugonobili EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Afera Tržaške kreditne banke formalno končana

dr. Mitja Stefancic, 19.11.2015

Banke in hranilnice

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 45-46/2015Pred kratkim se je končal dolgoletni in vse prej kot preprost postopek likvidacije Tržaške kreditne banke (TKB), to je banke, ki je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja temelj organiziranega gospodarstva Slovencev v Italiji. Junija letos je bilo na tržaškem sodišču oddano zaključno poročilo likvidatorjev Raffaeleja Lenerja in Marca Zanzija, s tem pa je afere TKB dejansko konec. In vendar, če celotno afero vzamemo pod drobnogled, se utrjuje hipoteza, da se ni nihče pravočasno zanimal za reševanje banke in se s pravnimi instrumenti lotil iskanja rešitve. Brez te banke so gospodarske zmogljivosti zamejskih Slovencev danes mnogo šibkejše, kot bi sicer lahko bile v primeru njenega obstoja. Hkrati lahko obžalujemo pomanjkanje banke, ki bi bila v čezmejnem prostoru med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino še kako koristna bodisi s poslovnega bodisi strateškega vidika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Predlog novega zakona o javnih uslužbencih - velike govorice, male resnice

dr. Mirko Pečarič, 19.11.2015

Uprava

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 45-46/2015Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1) in (nekaj podobnega) noveli Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), s katerima naj bi ustvarili "okolje za razvoj profesionalnih potencialov javnih uslužbencev in kakovostnih javnih storitev" (Koalicijska pogodba, 2014). Vedno je pohvalno, če kdo spomni, da je v javni upravi največji potencial prav v javnih uslužbencih, a tudi ti - ki so pisali predloga zakonov in Strategijo razvoja javne uprave 2015-2020 (strategija) - bi morali spoštovati tisto temeljno načelo, ki se je pojavilo že ob začetkih pravnih držav in omejevanja državne oblasti, tj. patere legem quam ipse fecisti (trpi, spoštuj pravo, ki si ga sam sprejel). Za izboljšanje zakonodajnega okolja je namreč v strategiji kot ciljno stanje navedeno, da je treba "za izboljšanje postopka sprejemanja predpisov, olajšanje presoje in hkrati njeno približanje tako pripravljavcem predpisov kakor tudi zainteresirani javnosti v celoti uvesti presojo učinkov pri pripravi predpisov na vsa področja (okolje, sociala, finance, informacijske rešitve državne uprave in celotnega javnega sektorja) [...] Hkrati je treba večjo pozornost nameniti prenormiranju oziroma povečevanju standardov EU (gold-plating) in (ne)uporabi izjem oziroma manjši obremenitvi določenega dela prebivalstva - uvedba pristopa 'uvedi oziroma razloži'. Tako je treba v postopku priprave presoje posledic učinkov na predpise obvezno uvesti primerjavo med evropskimi in med že obstoječimi oziroma pripravljenimi zahtevami na državni ravni". Obvezno naj bi se uporabljala test MSP in (že passé) test RIA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Pet proti štiri

dr. Ciril Ribičič, 19.11.2015

Ustavno sodišče

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 45-46/2015Pred leti je ustavno sodišče BiH s posebej tesno večino sprejelo pomembno odločitev o položaju konstitutivnih narodov. Bilo je pet proti štiri, vendar je eden od treh tujih ustavnih sodnikov, ki so skupaj s sodnikoma iz vrst Bošnjakov izglasovali odločitev, v "pritrdilnem" ločenem mnenju "odklonilno" kritiziral njeno temeljno izhodišče, po katerem je mogoče razveljaviti zakon na podlagi neskladja s preambulo ustave. Eden od petih glasov je bil torej na majavih tleh, vendar je tudi ta primer potrdil, da ostaja večina petih sodnikov, tudi če je komajda dosežena, magični ključ, ki odpira in zapira vsa vrata procesnega in vsebinskega odločanja, tudi kadar ustavno sodišče ne odloča v polni sestavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Uporaba vojske dopustna le v ustavnih okvirih

mag. Matevž Krivic, 19.11.2015

Obramba

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 45-46/2015Kakšno vlogo ima lahko vojska v demokratični državi? Je s svojim osebjem in tehniko lahko uporabljena tudi kot pomoč pri naravnih nesrečah? Težko bi našli razumnega človeka, ki bi rekel, da ne. Kaj pa pri policijskem "obvladovanju skupin in množic" - danes begunskih iz tujine, jutri lahko domačih? To pa seveda ni več humanitarna dejavnost, ko v hudi stiski celo pomanjkanje izrecne ustavne podlage za tako uporabo vojske nikogar ne moti. Pri uporabi vojske proti civilistom, naj bodo tujci ali domačini, bi morali takoj zazvoniti vsi alarmni zvonci. Pa niso, smo zaspali. Ko je leta 2004 politika v Zakon o obrambi mirno "vtihotapila" odstavek o sodelovanju s policijo (brez policijskih pooblastil) "pri širšem varovanju državne meje", so v evforiji takratnega usklajevanja našega pravnega reda s pravnim redom EU to očitno vsi spregledali. Ko se leta 2015 ta dotlej skrita in neopažena "rakava celica" zbudi in začne rasti, pa je skrajni čas za odločno ukrepanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

TPP - nova pot k posodobitvi trgovine in kaj to pomeni za WTO

dr. Irena Peterlin, 19.11.2015

TRGOVINA

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 45-46/2015Začetek oktobra sta zaznamovala dva dogodka, pomembna za trgovino na ravni držav: EU je ratificirala multilateralni sporazum WTO o olajševanju trgovine in dvanajst pacifiških držav je sklenilo petletna pogajanja o strateškem gospodarskem partnerstvu ali sporazum o čezpacifiškem strateškem gospodarskem partnerstvu (angl. Trans-Pacific Strategic Economic Partnership Agreement - TPP). Končno besedilo slednjega, ki obsega trideset poglavij, še dober mesec ne bo dosegljivo javnosti. Pred udeleženkami TPP je zdaj največji izziv, in sicer izpeljati ratifikacijo na nacionalni ravni in si pridobiti javno mnenje, saj je bil TPP že od vsega začetka kontroverzen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Vpogled delodajalca v spis Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Irena Vovk, 19.11.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2015Ali sme delodajalec, ki delavcu odpoveduje pogodbo o zaposlitvi v skladu s 102. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in 40. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), vpogledati v spis pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Pravična odmena za delo na praznik

Miha Šercer, 19.11.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 45-46/2015Zaradi narave dela morajo nekateri naši zaposleni delati tudi ob praznikih. Prišlo je do tega, da delavci za te dneve poleg rednega plačila za delo in dodatka zahtevajo še, da se jim za ves čas priznajo nadure. Pravijo, da ni pošteno, da so eni zaposleni na praznik doma in dobijo stoodstotno nadomestilo plače, drugi pa delajo in dobijo z dodatkom vred zgolj 150 odstotkov plače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Prazno stanovanje in stroški

dr. Anita Napotnik, 19.11.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 45-46/2015Upravnik ima težave s praznim stanovanjem, katerega lastnik ni znan. V zemljiški knjigi je stanovanje še vedno vpisano kot lastnina podjetja, za katerega je stečajni postopek že končan. Oseba, ki je to stanovanje uporabljala in plačevala stroške upravljanja, je izginila neznano kam, v centralnem registru prebivalstva je ni. Stanovanje je prazno, v zvezi z njim nastajajo stroški.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu

Avtor ni naveden, 19.11.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2015Odpoved pogodbe o zaposlitvi se delavcu praviloma vroča osebno, v prostorih delodajalca. Vročanje po pošti je izjema za primere, ko osebna vročitev ni mogoča. V primeru, ko delodajalec napoti delavca na začasno čakanje na delo doma, se odpoved vroča na naslovu, na katerem se delavec v tem času nahaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Težave pri izvedbi operativnega posega pripadnice Jehovovih prič

Avtor ni naveden, 19.11.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2015Na Varuha se je po pooblastilu pacientke obrnila zastopnica pacientovih pravic, ker je splošna bolnišnica pacientki zavrnila izvedbo operativnega posega. Razlog za zavrnitev naj bi bilo pacientkino zavračanje prejema krvi in krvnih nadomestkov tudi v primeru življenjske ogroženosti. Pacientka je imela pridružene bolezni, vključno s hudimi alergičnimi reakcijami na vrsto zdravil, ki se uporabljajo v perioperativnem obdobju. Zato je bila uvrščena v visoko tvegano skupino za perioperativne vitalne zaplete. Bolnišnica je pacientki predlagala, da poseg opravi v terciarni ustanovi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 45-46

Leto objave

< Vsi
2015(46)
> November(46)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A BC ĆČD ĐEFG H IJK LM N OP QR S Š TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov