Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Za spremembo proračuna dr. Nana Weber, 18.10.2013 Sodišča
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 40-41/2013Po preučitvi vladnega predloga proračunov za naslednji dve leti se je že pojavilo nekaj predlogov za njuno spremembo. Po prepričanju Vrhovnega sodišča RS bo pomanjkanje sredstev resno ogrozilo doseganje jasno opredeljenih prednostnih nalog in ciljev, zato je podalo alternativni predlog, ki zahteva 7,5 milijona evrov več za leto 2014 in dva milijona evrov več za leto 2015.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vlada RS Avtor ni naveden, 18.10.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 28. seji (10. oktober 2013): - predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih; - zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu; - predlog Zakona
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vsebina PP št.41-42/2013 Avtor ni naveden, 18.10.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013stran 3 UVODNIK dr. France Bučar Sanacija družbe kot vprašanje etične doraslosti stran 6 ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV SLOVENIJE Priznanja in nagrade za leto 2012 stran 10 PRAVO IN IT mag. Pavel Reberc
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vračilo pripravniških plač in PDI Avtor ni naveden, 18.10.2013 Delovna razmerja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Pravnik je bil dve leti kot pripravnik v delovnem razmerju na sodišču. Zaradi osebnih okoliščin je bil po pripravništvu primoran najti redno zaposlitev in ni (ne bo) pristopil k opravljanju pravniškega državnega izpita (PDI). • Kakšne so posledice, tj. ali si lahko obeta tožbo za povrnitev v času pripravništva izplačanih plač?
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Urejanje prostora 1 Avtor ni naveden, 18.10.2013 Urejanje prostora
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Odločba št. U-I-57/12, 2. oktober 2013 Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentrupert, kolikor kategorizira javni poti "Roženberk-Mali Cirnik 16" in "Roženberk-Mali Cirnik" v delih, ki potekajo po zemljiščih parc. št. 242/0 in 438/0, obe k.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	s tujih knjižnih polic Irena Vovk, 18.10.2013 Kultura in umetnost
	Irena Vovk, Pravna praksa, 40-41/2013Stephen G. A. Pitel, Jason W. Neyers in Erika Chamberlain (ur.) Tort Law: Challenging Orthodoxy (Hart Publishing, 2013, 516 strani) V tej knjigi so vodilni strokovnjaki iz Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Avstralije tehtali smiselnost uveljavljenih pravnih pravil
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vrstni red in hitrost postopanja Avtor ni naveden, 18.10.2013 Civilni sodni postopki
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Odločba št. U-I-169/10, 12. september 2013 (Ur. l. RS, št. 83/13) Tretji odstavek 11. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ni v neskladju z Ustavo. Norma, katere vsebina se da ugotoviti z ustaljenimi metodami razlage pravnih norm, ni nejasna in zato ni v
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Delavkina odpoved v času porodniškega dopusta dr. Nana Weber, 18.10.2013 Delovna razmerja
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 40-41/2013Trenutno sem na porodniškem dopustu, vendar bi rada zamenjala delodajalca. • Kdaj lahko dam odpoved - ali lahko že med porodniškim dopustom ali moram počakati, da se vrnem na delo? • Ali je kakšna ovira, da takoj sklenem pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem in v njej navedem trenutni datum ali se mora datum začetka delovnega razmerja ujemati s koncem porodniškega dopusta?
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Manjkajoči koraki Matej Tomažin, 18.10.2013 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	Matej Tomažin, Pravna praksa, 40-41/2013V Sloveniji je letošnja jesen zelo zanimiva. Če seveda pustimo ob strani vsakoletni cikel spreminjanja barv v naravi in odpadanja listja z dreves, je zanimivo zlasti to, da smo se v nekaterih točkah poenotili. Vsi čutimo, da sedanje stanje ni najboljše. Prav tako vsi razmišljamo o ukrepih in korakih, ki bi jih morali storiti. Toda nikakor se nam ne uspe uskladiti o koraku, s katerim pa bi se zares nekaj spremenilo.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	zaznamovalo nas je Darja Golob Koritnik, 18.10.2013 Ostalo
	Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 40-41/201324. oktober 1945 - Organizacija združenih narodov Z ustanovno listino, ki jo je ratificiralo pet stalnih članic Varnostnega sveta (Francija, Kitajska, Sovjetska zveza, Velika Britanija in ZDA) ter večina preostalih 46 podpisnic je bila uradno ustanovljena Organizacija združenih narodov.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vacatio legis Avtor ni naveden, 18.10.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o gradbenih proizvodih - ZGPro-1 (Ur. l. RS, št. 82/13) - veljati začne 23. oktobra. 2. Zakon o ratifikaciji Protokola h Konvenciji o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - MPMCPB (Ur. l.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vsakomur po njegovih potrebah dr. Matjaž Ambrož, 18.10.2013 Kultura in umetnost
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 40-41/2013V zadnjem času se mi dogaja nekaj, česar prej nisem okusil: pišejo mi bralci. Navežejo se na katerega od zapisov in opišejo kako svojo izkušnjo ali pogled na življenje. Pravijo, da radi preberejo; ena od bralk mi celo piše, da sem zagovornik vrednot, ki so "v današnji družbi vse prepogosto spregledane in zanemarjene". Ob branju teh sporočil mi je prijetno, zato jih, ko pridem do konca, začnem brati znova.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Uporaba izvršnice v praksi Tacol Tilen, Jan Matjaž, 18.10.2013 Civilni sodni postopki
	Tilen Tacol, Matjaž Jan, Pravna praksa, 40-41/2013Izvršnica je pravni instrument sui generis, ki je bil v slovenski pravni red vpeljan z namenom učinkovitejšega zavarovanja plačil obveznosti iz poslov, sklenjenih med gospodarskimi subjekti, in katerega sočasni učinek naj bi bil zagotovitev kar najhitrejše izpolnitve obveznosti iz pogodb, ki jih taki subjekti sklepajo med seboj. Gre za nov pravnotehnični instrument, ki bistveno odstopa od do zdaj znanih in uveljavljenih instrumentov zavarovanja plačil tako pri nas kot tudi v primerljivih pravnih sistemih. Posledica tega je, da pravne značilnosti izvršnice v pravni teoriji in sodni praksi doslej niso bile predmet širše obravnave. Sodne prakse višjih in Vrhovnega sodišča RS (še) ni, v strokovnih publikacijah pa so bili o vprašanjih, ki jih sproža izvršnica, objavljeni vsega trije relevantni strokovni članki. Praktični domet izvršnice je zatorej bolj kot ne neznanka, kar potreb poslovne prakse, zainteresirane za poznavanje njenih pozitivnih in negativnih lastnosti, ne zadovoljuje. Tako stanje želiva z objavo tega članka preseči, zato v njem poleg splošnih značilnosti izvršnice obravnavava tudi nekatere povsem konkretne vidike njene praktične uporabnosti in s tem povezana pravna vprašanja, s katerimi se ali bi se lahko srečevali gospodarski subjekti pri poslovanju z njo. Morda uspeva z objavo k dodatni razpravi o izvršnici pritegniti še koga iz strokovnih krogov, kar bi nedvomno pripomoglo k nadaljnjemu razjasnjevanju lastnosti in praktičnih učinkov tega novinca med zavarovalnimi instrumenti.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove Avtor ni naveden, 18.10.2013 Obligacije
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Sklep II Ips 115/2011, 29. avgust 2013 ZD - 143. člen ZFPPIPP - 417.a do 417.d člen Ker je položaj države ob prehodu zapuščine nanjo bistveno podoben položaju dediča, je tudi odgovornost države za dolgove zapustnika enaka, kot je odgovornost dediča - država odgovarja pro viribus hereditatis; tor
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Teritorialne meje ustavne zahteve po sodni odločbi: dva primera Šugman Stubbs Katja, Gorkič Primož, 18.10.2013 Človekove pravice
	dr. Katja Šugman-Stubbs, dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2013V Ustavi Republike Slovenije se kot pogoj dovoljenosti določenih posegov v človekove pravice pogosto pojavlja izdaja sodne odločbe. Tak primer so določbe o priporu (20. člen Ustave RS) in varstvu zasebnosti (35.-37. člen Ustave RS). Kadar gre za zadeve, ki se nanašajo izključno na območje Republike Slovenije, je tak pogoj v presoji Ustavnega sodišča RS dovolj jasen, izdelan in predvidljiv. Kadar pa presoja določenega pravnega primera vsebuje tudi "tuj" element, pa se Ustavno sodišče pri razlagi tega pojma zapleta.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Dopustna (ne)sprememba priimka dr. Andreja Tratnik, 18.10.2013 Varstvo človekovih pravic
	dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 40-41/2013Ljudje si spreminjajo imena in priimke iz različnih razlogov - umetniških, numeroloških, zaradi slabe karme zaporedja črk ali pa dejanskih slabih spominov, ki jih priimek vzbuja. Pa tudi iz povsem praktičnih - na primer zato, da otroka nosita priimka obeh staršev, in ne več samo očetovega. Tak je bil primer pritožnikov - francosko-belgijske družine. V času, ko sta se hčerki rodili, sta lahko prevzeli samo en priimek in starša sta se odločila za očetovega. Pozneje pa je Francija s spremembo zakonodaje dovolila spremembo priimka, vendar samo osebam, rojenim po določenem datumu. Hčerki nista padli v to skupino. Bi lahko trdili, da je šlo v tem primeru zaradi različnega obravnavanja že za prepovedano diskriminacijo in torej kršitev 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)?
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili Neža Pogorelčnik, 18.10.2013 Kultura in umetnost
	Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 40-41/2013Zadnji deli s tega področja, Obligacijski zakonik s komentarjem v štirih knjigah in Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili dr. Marka Ilešiča, nosita letnico 2003. Dolgo obdobje do danes je (na srečo) mogoče pripisati predvsem nespremenljivosti Obligacijskega zakonika (OZ). Ta je bil namreč od 1. januarja 2002, ko je začel veljati, predmet spremembe le v enem členu (OZ-A), Ustavno sodišče pa je vanj (delno) poseglo zgolj enkrat. Kljub stabilnosti njegove vsebine pa se širše področje obligacijskega prava spreminja. Uvodna pojasnila dr. Damjana Možine (GV Založba, Ljubljana, 2013, 466 strani), ki poleg strukture OZ orisujejo še razvoj panoge v nekaterih posebnih zakonih in vpliv evropskega prava nanjo, so zato več kot dobrodošla.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	dogodki - izjave dr. Nana Weber, 18.10.2013 Ostalo
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 40-41/2013od 8. do 14. oktobra Torek, 8. 10. Proračun 1. Predsednica Vlade Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer sta na plenarni seji Državnega zbora predstavila predlog proračuna za prihodnji dve leti. Po besedah Bratuškove je proračun tak, da bo popeljal nazaj na pot razvoja in napredka
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Schengen dr. Nataša Hribar, 18.10.2013 Ostalo
	dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 40-41/2013Idejo za tokratni kotiček sem dobila ob prebiranju nekega strokovnega članka. Avtor je v njem omenjal Schengen, zapisan z veliko začetnico, mišljeno pa je bilo schengensko območje, torej območje Evropske unije, na katerem so odpravljene notranje meddržavne meje. Kadar je lastno ime (v tem primeru ze
Pravna praksa, 2013⁄40-41	globus Dean Zagorac, 18.10.2013 Ostalo
	Dean Zagorac, Pravna praksa, 40-41/2013Osumljeni vodja somalijskih piratov za belgijskimi zapahi 14. 10. - Mohameda Abdija Hasana, ki je osumljen načrtovanja in organiziranja številnih piratskih napadov na ladje ob somalijski obali, so aretirale belgijske oblasti na bruseljskem letališču. Ker so osumljenca, imenovanega Velika usta, belg
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Odreditev testa DNK za ugotovitev očetovstva v sporu za dodelitev stikov, začetem na zahtevo biološkega očeta mag. Judita Dolžan, 18.10.2013 Zakonska zveza in družinska razmerja
	mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 40-41/2013S 13. julijem 2013 je v ZRN začela veljati nova ureditev na področju družinskega prava, katere namen je krepitev pravic biološkega očeta. Nova ureditev namreč biološkemu očetu oziroma tistemu, ki misli, da je oče otroka, proti materini volji pod določenimi pogoji omogoča uveljavljanje zahtevkov za stike z otrokom oziroma zahtevkov za informacije o otrokovih življenjskih razmerah. Če obstaja domneva očetovstva otroka in če biološki oče izkaže resen interes za otroka, ima lahko pravico do stikov z njim oziroma pravico do informacij o otrokovem življenju, če za to obstaja upravičen interes in to ne nasprotuje koristi otroka. Tako ni več potrebno, da ima biološki oče z otrokom že vzpostavljeno socialno-družinsko vez, ampak ob pogoju, da je to otroku v korist, zadošča že, da izkaže resen interes in sam ni odgovoren za to, da z otrokom stika ni navezal že prej. Če biološko očetovstvo še ni zanesljivo ugotovljeno, se v okviru postopka za zahtevo do stikov oziroma informacij na zahtevo tistega, ki meni, da je oče otroka, ugotavlja tudi očetovstvo otroka. Pri tem so se, pod pogojem da je to potrebno, izvedenskemu dokazu dolžne podvreči vse osebe (primarno mati in otrok). Taka ureditev naj bi preprečila, da bi otrokova mati ali druge osebe onemogočile ugotavljanje biološkega očetovstva.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Evropa dr. Nana Weber, 18.10.2013 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 40-41/2013Torek, 8. 10. Azilna politika. Po nesreči pri italijanski Lampedusi in pozivu Italije državam članicam za pomoč so notranji ministri EU razpravljali o evropskem problemu soočanja s priseljenci in begunci. Predlogov za spremembo azilne politike povezave sicer niso podprli, so se pa dogovorili
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Preverjanje podpisa v notarski knjigi Irena Vovk, 18.10.2013 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 40-41/2013Neobvezno načelno mnenje, št. 0712-1/2013/3666, 7. oktober 2013 Ali je v skladu s 77. členom Zakona o notariatu (ZN) dopustno vpogledati v notarsko knjigo overitev podpisov? Notarji kot nosilci javnih pooblastil (z vidika Zakona o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1 so torej del javnega sekto
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Odklonska ravnanja in zdravje v delovnem okolju Kečanović Bećir, Dodič Fikfak Metoda, 18.10.2013 Delovna razmerja
	mag. Bećir Kečanović, dr. Metoda Dodič-Fikfak, Pravna praksa, 40-41/2013Če na korupcijo in druga odklonska ravnanja ni ustreznega odziva, se (na)kopičijo, tako da slej ko prej prizadenejo tudi zdravje ljudi. Ker povzročajo večstranske posledice, velja premisliti, kako jih z vsestranskim pristopom preprečevati na ravni vzrokov, ne čakajoč na posledice.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Dolgo pričakovana novela Zakona o avtorski in sorodnih pravicah Igor Knez, 18.10.2013 Intelektualna lastnina
	Igor Knez, Pravna praksa, 40-41/2013Več kot pet let je že minilo od zadnje novele Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in sedem let od zadnje novele, ki se je dotaknila kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic. Štiri vlade in vsaj štirje poskusi sprememb pozneje so končno privedli do večjih sprememb ZASP. Vendar pa tudi tu ne gre brez težav.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>