Literatura

Stran 1 / 2 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 46)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Sanacija družbe kot vprašanje etične doraslosti dr. France Bučar, 18.10.2013 Pravoznanstvo
	dr. France Bučar, Pravna praksa, 40-41/2013Sleherna država se prej ali pozneje znajde pred nalogo, da preveri, koliko njen vzorec upravljanja uspešno rešuje probleme, ki jih pred njo postavlja razvoj njenega okolja. Problemi še zdaleč niso samo ekonomski, saj družbeni produkt nastaja s součinkovanjem vseh družbenih podsistemov.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Priznanja in nagrade za leto 2013 Avtor ni naveden, 18.10.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije je (na podlagi pravilnika o priznanjih in nagradah ZDPS, sprejetega in objavljenega v letu 2000) 18. aprila 2013 v Pravni praksi, št. 15, objavil razpis za predlaganje kandidatov, med katerimi naj bi izbrali letošnje dobitnike priznanj zveze: za življe
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Odreditev testa DNK za ugotovitev očetovstva v sporu za dodelitev stikov, začetem na zahtevo biološkega očeta mag. Judita Dolžan, 18.10.2013 Zakonska zveza in družinska razmerja
	mag. Judita Dolžan, Pravna praksa, 40-41/2013S 13. julijem 2013 je v ZRN začela veljati nova ureditev na področju družinskega prava, katere namen je krepitev pravic biološkega očeta. Nova ureditev namreč biološkemu očetu oziroma tistemu, ki misli, da je oče otroka, proti materini volji pod določenimi pogoji omogoča uveljavljanje zahtevkov za stike z otrokom oziroma zahtevkov za informacije o otrokovih življenjskih razmerah. Če obstaja domneva očetovstva otroka in če biološki oče izkaže resen interes za otroka, ima lahko pravico do stikov z njim oziroma pravico do informacij o otrokovem življenju, če za to obstaja upravičen interes in to ne nasprotuje koristi otroka. Tako ni več potrebno, da ima biološki oče z otrokom že vzpostavljeno socialno-družinsko vez, ampak ob pogoju, da je to otroku v korist, zadošča že, da izkaže resen interes in sam ni odgovoren za to, da z otrokom stika ni navezal že prej. Če biološko očetovstvo še ni zanesljivo ugotovljeno, se v okviru postopka za zahtevo do stikov oziroma informacij na zahtevo tistega, ki meni, da je oče otroka, ugotavlja tudi očetovstvo otroka. Pri tem so se, pod pogojem da je to potrebno, izvedenskemu dokazu dolžne podvreči vse osebe (primarno mati in otrok). Taka ureditev naj bi preprečila, da bi otrokova mati ali druge osebe onemogočile ugotavljanje biološkega očetovstva.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Za spremembo proračuna dr. Nana Weber, 18.10.2013 Sodišča
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 40-41/2013Po preučitvi vladnega predloga proračunov za naslednji dve leti se je že pojavilo nekaj predlogov za njuno spremembo. Po prepričanju Vrhovnega sodišča RS bo pomanjkanje sredstev resno ogrozilo doseganje jasno opredeljenih prednostnih nalog in ciljev, zato je podalo alternativni predlog, ki zahteva 7,5 milijona evrov več za leto 2014 in dva milijona evrov več za leto 2015.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	dogodki - izjave dr. Nana Weber, 18.10.2013 Ostalo
	dr. Nana Weber, Pravna praksa, 40-41/2013od 8. do 14. oktobra Torek, 8. 10. Proračun 1. Predsednica Vlade Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer sta na plenarni seji Državnega zbora predstavila predlog proračuna za prihodnji dve leti. Po besedah Bratuškove je proračun tak, da bo popeljal nazaj na pot razvoja in napredka
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Jeziček tehtnice zopet v smer svobode izražanja Matej Cerar, 18.10.2013 Varstvo človekovih pravic
	Matej Cerar, Pravna praksa, 40-41/2013V praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je presojanje v zadevah, v katerih sta si enakovredni pravici do zasebnosti in do obveščenosti v navzkrižju, že stalnica. Sprva se je - verjetno še z živim spominom na totalitarizem - tehtnica večkrat nagnila v korist svobode izražanja in posamezniki (še zlasti novinarji) so postajali vse bolj iznajdljivi pri iskanju sočnih informacij o javnih osebah, s katerimi so "bombardirali" javnost. Nasilnost tabloidnega tiska pa je šla predaleč in junija 2004 je z zadevo Von Hannover proti Nemčiji prišlo do preobrata, ko je ESČP začelo pot v (strogo) zasebnost javnih oseb zapirati. Morda je temu sledil premik jezička tehtnice v drugo smer in mnogokrat so tudi posamezniki, ki so želeli le povedati mnenje o "svojih izbrancih", bili podvrženi preveč strogemu obravnavanju. Najnovejši primer vzpostavlja novo ravnotežje na tej tehtnici, in sicer spet nekoliko na stran varovanja svobode izražanja. Tako se posameznikom, ki jim ni vseeno za dogajanje v javnih organih države, vrača moč besede.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vsakomur po njegovih potrebah dr. Matjaž Ambrož, 18.10.2013 Kultura in umetnost
	dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 40-41/2013V zadnjem času se mi dogaja nekaj, česar prej nisem okusil: pišejo mi bralci. Navežejo se na katerega od zapisov in opišejo kako svojo izkušnjo ali pogled na življenje. Pravijo, da radi preberejo; ena od bralk mi celo piše, da sem zagovornik vrednot, ki so "v današnji družbi vse prepogosto spregledane in zanemarjene". Ob branju teh sporočil mi je prijetno, zato jih, ko pridem do konca, začnem brati znova.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Urejanje prostora 2 Avtor ni naveden, 18.10.2013 Urejanje prostora
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Odločba št. U-I-56/12, 2. oktober 2013 Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentrupert, kolikor kategorizira javno pot "Bistrica 37" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 862/2, k. o. Bistrica, se razveljavi. Ker Občina Šentrupert s p
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Razsojeno Toni Tovornik, 18.10.2013 Ostalo
	Toni Tovornik, Pravna praksa, 40-41/2013Sporazumno prenehanje delovnega razmerja in odpravnina Tožnik je zaradi prenehanja delovnega razmerja vložil tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval plačilo odpravnine, regresa in stroškov postopka.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vlada RS Avtor ni naveden, 18.10.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na svoji 28. seji (10. oktober 2013): - predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih; - zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu; - predlog Zakona
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 18.10.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/201314. oktober - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških; - predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. 10. oktober - Letno poročilo upravljavca neposrednih kapitalskih naložb RS 2012; - predlog zakona o zdravilih; - predlog zakona o sprememba
Pravna praksa, 2013⁄40-41	zaznamovalo nas je Darja Golob Koritnik, 18.10.2013 Ostalo
	Darja Golob-Koritnik, Pravna praksa, 40-41/201324. oktober 1945 - Organizacija združenih narodov Z ustanovno listino, ki jo je ratificiralo pet stalnih članic Varnostnega sveta (Francija, Kitajska, Sovjetska zveza, Velika Britanija in ZDA) ter večina preostalih 46 podpisnic je bila uradno ustanovljena Organizacija združenih narodov.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vacatio legis Avtor ni naveden, 18.10.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013je (ali bo) mimo: Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o gradbenih proizvodih - ZGPro-1 (Ur. l. RS, št. 82/13) - veljati začne 23. oktobra. 2. Zakon o ratifikaciji Protokola h Konvenciji o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - MPMCPB (Ur. l.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Prejemniki štipendij za študij v tujini nezaposljivi v Sloveniji Avtor ni naveden, 18.10.2013 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Varuh je tudi v letu 2013 prejel v obravnavo pobude s problematiko zaposlovanja štipendistov, ki so po končanih univerzitetnih programih izobraževanja nadaljevali študij v tujini. To jim je omogočil Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (JSRKŠ) z dodelitvijo precej visokih zneskov štipendij. Kandidati so z JSRKŠ ter s Službo Vlade RS za razvoj in evropske zadeve (SVREZ) podpisali pogodbe o štipendiranju (pogodbe) in s tem sprejeli poleg pravic tudi obveznosti iz 4. člena pogodbe. Vendar pa ima v skladu s tem členom obveznost do štipendista tudi SVREZ, saj mora v treh mesecih po prejemu potrdila o uspešno končanem izobraževanju določiti državni organ, v katerem se štipendist mora zaposliti. Če SVREZ v tem roku štipendistu ne ponudi zaposlitve, mora slednjo štipendist najti sam, saj se je dolžan za tri leta zaposliti v Republiki Sloveniji ali pa se za enako obdobje samozaposliti.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Teritorialne meje ustavne zahteve po sodni odločbi: dva primera Šugman Stubbs Katja, Gorkič Primož, 18.10.2013 Človekove pravice
	dr. Katja Šugman-Stubbs, dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2013V Ustavi Republike Slovenije se kot pogoj dovoljenosti določenih posegov v človekove pravice pogosto pojavlja izdaja sodne odločbe. Tak primer so določbe o priporu (20. člen Ustave RS) in varstvu zasebnosti (35.-37. člen Ustave RS). Kadar gre za zadeve, ki se nanašajo izključno na območje Republike Slovenije, je tak pogoj v presoji Ustavnega sodišča RS dovolj jasen, izdelan in predvidljiv. Kadar pa presoja določenega pravnega primera vsebuje tudi "tuj" element, pa se Ustavno sodišče pri razlagi tega pojma zapleta.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove Avtor ni naveden, 18.10.2013 Obligacije
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Sklep II Ips 115/2011, 29. avgust 2013 ZD - 143. člen ZFPPIPP - 417.a do 417.d člen Ker je položaj države ob prehodu zapuščine nanjo bistveno podoben položaju dediča, je tudi odgovornost države za dolgove zapustnika enaka, kot je odgovornost dediča - država odgovarja pro viribus hereditatis; tor
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili Neža Pogorelčnik, 18.10.2013 Kultura in umetnost
	Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 40-41/2013Zadnji deli s tega področja, Obligacijski zakonik s komentarjem v štirih knjigah in Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili dr. Marka Ilešiča, nosita letnico 2003. Dolgo obdobje do danes je (na srečo) mogoče pripisati predvsem nespremenljivosti Obligacijskega zakonika (OZ). Ta je bil namreč od 1. januarja 2002, ko je začel veljati, predmet spremembe le v enem členu (OZ-A), Ustavno sodišče pa je vanj (delno) poseglo zgolj enkrat. Kljub stabilnosti njegove vsebine pa se širše področje obligacijskega prava spreminja. Uvodna pojasnila dr. Damjana Možine (GV Založba, Ljubljana, 2013, 466 strani), ki poleg strukture OZ orisujejo še razvoj panoge v nekaterih posebnih zakonih in vpliv evropskega prava nanjo, so zato več kot dobrodošla.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Dopustna (ne)sprememba priimka dr. Andreja Tratnik, 18.10.2013 Varstvo človekovih pravic
	dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 40-41/2013Ljudje si spreminjajo imena in priimke iz različnih razlogov - umetniških, numeroloških, zaradi slabe karme zaporedja črk ali pa dejanskih slabih spominov, ki jih priimek vzbuja. Pa tudi iz povsem praktičnih - na primer zato, da otroka nosita priimka obeh staršev, in ne več samo očetovega. Tak je bil primer pritožnikov - francosko-belgijske družine. V času, ko sta se hčerki rodili, sta lahko prevzeli samo en priimek in starša sta se odločila za očetovega. Pozneje pa je Francija s spremembo zakonodaje dovolila spremembo priimka, vendar samo osebam, rojenim po določenem datumu. Hčerki nista padli v to skupino. Bi lahko trdili, da je šlo v tem primeru zaradi različnega obravnavanja že za prepovedano diskriminacijo in torej kršitev 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)?
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Vsebina PP št.41-42/2013 Avtor ni naveden, 18.10.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013stran 3 UVODNIK dr. France Bučar Sanacija družbe kot vprašanje etične doraslosti stran 6 ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV SLOVENIJE Priznanja in nagrade za leto 2012 stran 10 PRAVO IN IT mag. Pavel Reberc
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Sodišča I Nataša Skubic, 18.10.2013 Ostalo
	Nataša Skubic, Pravna praksa, 40-41/2013Sodno oblast v Sloveniji izvajajo sodniki na okrajnih, okrožnih in višjih sodiščih ter na Vrhovnem sodišču. V hierarhiji sodišč so okrajna in okrožna sodišča sodišča prve stopnje, višja sodišča so sodišča druge stopnje, Vrhovno sodišče pa je najvišje sodišče. Hierarhija sodišč je skupna vsem pravnim sistemom. Vsi pravni sistemi poznajo nižja sodišča, pritožbena sodišča in hierarhično najvišje sodišče, sodišče zadnje instance. Težava pri prevajanju se pojavi, ker se sodišča v različnih pravnih sistemih vsebinsko popolnoma ne prekrivajo in ker so poimenovana različno. Imena sodišč nas lahko zavedejo. Pri razumevanju določenega sodišča v tujem pravnem sistemu je pomembno, da poznamo pristojnosti tega sodišča, zgradbo celotnega sodnega sistema in umeščenost tega sodišča v sodni sistem. V tem kotičku se bom omejila na prevajanje imen slovenskih sodišč v angleščino.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Pomilostitev kot (ne)izogibna revizija sodne odločbe? dr. Dragan Petrovec, 18.10.2013 Sodišča
	dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 40-41/2013Pravzaprav je razmeroma malo razmišljanj o pomilostitvi kot posebnem pravnem institutu. V zadnjih desetih letih je nabor slovenskih strokovnih besedil zelo skromen. Mislim pa, da ni s tem prav nič narobe. Očitno se niti pravnim teoretikom niti praktikom ne zdi, da bi bilo pri pomilostitvi že izvorno kaj posebej spornega in bi bilo treba razmišljati o spremembah.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	razpisi Avtor ni naveden, 18.10.2013 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 40-41/2013Ur. l. RS, št. 81/13 1. Direktor - Center za socialno delo Slovenj Gradec; rok je 21. oktober. 2. Direktor - Javno podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica; rok je 21. oktober. 3. Višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje; rok je 21. okto
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Ko je zamakajoč avto "zgolj" nebistvena stvarna napaka Zoran Skubic, 18.10.2013 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 40-41/2013Pravo EU piše včasih dokaj zanimive zgodbe, še zlasti kadar obravnava pravice potrošnikov in njihov procesnopravni in materialnopravni položaj pred pristojnimi nacionalnimi sodnimi telesi. Tokrat je Sodišče EU v luči Direktive 1999/44/ES imelo na mizi primer španske potrošnice, ki je kupila avtomobil z zamakajočo streho, nato pa je po več peripetijah pred pristojnim pravdnim sodiščem "narobe" tožila za razdrtje pogodbe in seveda izgubila. Zato jo je, čeprav je bil njen zahtevek sicer delno utemeljen, a žal napačno postavljen, po nacionalnem pravu doletela "sankcija" res iudicata in posledično prekluzija nadaljnjega pravdanja. Ne glede na to, da omenjena situacija v slovenskem pravdnem postopku ni mogoča (ali pač?), pa nam predstavljeni primer plastično prikaže, kako je mogoče neko pomanjkljivost stvari šteti enkrat za bistveno, drugič pa za nebistveno stvarno napako. Po drugi strani pa zadeva vnovič pokaže jasno tendenco acquis commitaire varstva potrošnikov, da svoj absolutizem prenese iz materialnopravnega še v civilnoprocesnega.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Portal e-Sodstvo - kaj smo se naučili in kako naprej? mag. Pavel Reberc, 18.10.2013 Pravoznanstvo
	mag. Pavel Reberc, Pravna praksa, 40-41/2013V današnjemu času večina dokumentov nastane in se izmenja elektronsko. Elektronsko poslovanje je postalo nuja. Je preprosto in hitro, cenovno ugodno, zanesljivo, hkrati pa omogoča večjo učinkovitost ter izboljšuje konkurenčnost. Počasi, a vztrajno temu sledijo tudi sodišča.
Pravna praksa, 2013⁄40-41	Z novelo ZGD-1H do manjših zaostankov pri registraciji podjetnikov mag. Mojca Kunšek, 18.10.2013 Gospodarske družbe, splošni predpisi
	mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 40-41/2013Novela ZGD-1H rahlja pogoje za ustanovitev podjetja, saj odpravlja nekatere omejitve pri ustanavljanju podjetij po dosedanjih zakonskih določbah ter določa normative za ureditev obstoječega stanja. Dosedanja praksa je namreč določala vrsto preverjanj različnih pod
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>