O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1369
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34211)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Koliko je vredna formalna izobrazba?

dr. Katarina Zajc, 11.10.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 38-39/2019Ker se ravno začenja študijsko leto, naj bo tokrat kolumna malo bolj šolsko obarvana. Posvetimo se vrednosti izobrazbe, znanja in "diplome". Na družabnih omrežjih in spletu lahko že nekaj časa prebiramo anekdote, da formalna izobrazba ne pomeni nič več in da delodajalci vse bolj iščejo delavce, ki imajo znanja in veščine, pri čemer ni nujno, da imajo formalno izobrazbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Kultura in umetnost

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019PP, št. 18-19/90, 27. september 1990, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Upravljanje in samoupravljanje po slovensko

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 11.10.2019

SINDIKATI

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 38-39/2019September je bil tudi zame mesec razmišljanj o samoupravljanju, soupravljanju, solastništvu zaposlenih, programih delavskih odkupov ... Zaključek me je pretresel. Prav zato, ker imamo izkušnjo družbene lastnine, delavskega lastništva, samoupravljanja, v naslednjih dvajsetih letih ne bomo sposobni premika v tej smeri. Ker ne znamo ali nočemo, bomo nazadnje spet hlapci na svoji zemlji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zavarovanje nepremičnine - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje na "novo vrednost"

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Zavarovanje na novo vrednost zavarovalcu očitno vzbuja zaupanje, da zavarovalna vsota ne odstopa od zavarovalne vrednosti in zato ne pričakuje, da bi ga lahko zadele posledice podzavarovanja. Že z jezikovno razlago izraza "nova" vrednost pridemo navzkriž s temeljnim konceptom podzavarovanja, saj se vrednost ob začetku zavarovalne dobe in vrednost ob kasnejši točki v času lahko razlikujeta, zavarovanje na novo vrednost pa naj bi zavarovalcu nudilo varnost prav s svojim prilagoditvenim elementom prihodnjim razmeram. Čeprav OZ v 960. členu ureja podzavarovanje in posebni pogoji v splošnih določbah prav tako opisujejo, na kakšen način razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo posledično vpliva na izplačilo zavarovalnine, pa določbe o zavarovanju na novo vrednost-standard iz poglavja C obravnavanih posebnih pogojev povprečnega zavarovalca zavedejo do te mere, da je prepričan, da bo dobil škodo povrnjeno do višine zavarovalne vsote iz zavarovalne police. Revizijsko sodišče ocenjuje, da ne po jezikovni, ne po logični razlagi navedenih spornih določb posebnih pogojev ni mogoče najti enopomenske interpretacije. Zato je v skladu s 83. členom OZ potrebna razlaga teh določil v korist zavarovanca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Člen 80 Ustave RS in odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov

Tušar Damjan, Ban Eva, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Damjan Tušar, Eva Ban, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče je v odločbi U-I-32/15 z dne 8. novembra 2018 odločilo, da je 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor (ZDVEDZ) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (Ustavo), ker volilni okraji ne izpolnjujejo več nobenega kriterija iz 20. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), in zakonodajalcu določilo dveletni rok od objave odločbe za odpravo neustavnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je veljavni volilni sistem skladen z Ustavo, in razložilo, kaj pomeni odločilen vpliv volivcev na dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Ta v skladu z odločbo pomeni, "da so volivci tisti, ki 'povzročijo' dodelitev mandatov posameznim kandidatom. Izključen in neposreden razlog za dodelitev poslanskih mandatov posameznim osebam mora biti kolektivna izjava volje volivcev. Odločilen vpliv volivcev na personalizacijo poslanskih mandatov zato pomeni, da je dodelitev mandatov v rokah volivcev, ne pa v rokah drugih subjektov, tudi ne v rokah predlagateljev kandidatnih list (praviloma političnih strank). Sestava Državnega zbora mora biti odvisna od kolektivne volje volivcev. [...] Volivci svojo izjavo volje na volitvah izrazijo z glasovanjem. Njihov odločilni vpliv se mora pokazati pri izidu glasovanja. Ustavno načelo sorazmernega predstavništva na eni strani zahteva, naj se mandati delijo v sorazmerju s podporo posameznih skupin volivcev. Ustavna zahteva po odločilnem vplivu pa po drugi strani zahteva, naj volivci z glasovanjem izrazijo podporo posameznim kandidatom (enemu ali več), sicer ni mogoče zagotoviti, da je personalizacija 'v rokah' volivcev."
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu

Letnar Černič Jernej, Weingerl Petra, 11.10.2019

Človekove pravice

dr. Jernej Letnar Černič, dr. Petra Weingerl, Pravna praksa, 38-39/2019Varstvo in uresničevanje človekovega dostojanstva zahteva spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Države so tradicionalno primarno odgovorne za spoštovanje, varovanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so se te sprva razvile v razmerju med državo in posamezniki. A tudi v gospodarstvu lahko prihaja do tveganj za kršitve človekovih pravic. Gospodarske družbe pogosto pozitivno, a včasih tudi negativno vplivajo na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vanje lahko posegajo neposredno, posredno, same oziroma skupaj z državnimi in ostalimi nedržavnimi organi. V zadnjih letih se je zato razvilo spoznanje, da nimajo le države, temveč tudi gospodarske družbe obveznosti do spoštovanja človekovih pravic. Te obveznosti izhajajo predvsem iz domačih pravnih redov, evropskega prava in posredno tudi iz mednarodnega prava. V tej luči je spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu (ang. business and human rights) treba razlikovati od družbene odgovornosti podjetij, ki je bolj prostovoljne narave, saj gospodarske družbe zavezuje, da pri svojem poslovanju spoštujejo in varujejo človekove pravice. Spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu v slovenskem prostoru do sedaj ni bilo deležno prevelike pozornosti, saj se področje pogosto zamenjuje z družbeno odgovornostjo podjetij in predvsem z donatorstvom in sponzorstvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Onemogočanje samostojnim podjetnikom uživati polno pokojnino ob sočasnem opravljanju dejavnosti ni neustavno

Avtor ni naveden, 11.10.2019

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/20191. Tretji odstavek 116. člena ter četrti in peti odstavek 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12, 39/13, 44/14, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17 in 28/19) ter prvi in drugi odstavek 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 102/15) niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Test zakonitega interesa: izhod v sili ali priročen pogoj za zagotovitev pravne podlage?

Nenad Mrdaković, 11.10.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nenad Mrdaković, Pravna praksa, 38-39/2019Obdelava osebnih podatkov na osnovi zakonitih interesov upravljavca predstavlja eno od šestih enakovrednih pravnih podlag, kot jih podaja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR), ki pa je v praksi verjetno najtežje razumljena in posledično tudi manj uporabljana. K temu prispeva dejstvo, da ta pravna podlaga po svoji vsebini zahteva določen preizkus oz. test zakonitega interesa, ki pa v GDPR ni izrecno urejen. Navaja namreč nekaj primerov, v katerih bi bil podan zakonit interes, ne podaja pa izčrpnega seznama tovrstnih primerov ali elementov testa. Gre torej za pravno podlago, ki je po eni strani najbolj fleksibilna z vidika upoštevanja upravljavčevih interesov, po drugi pa toliko bolj zahtevna, saj terja izvedbo natančnega, pravočasnega, objektivnega in popolnega testa, katerega jedro predstavlja tehtanje morebitne prevlade nad interesi, temeljnimi pravicami in svoboščinami posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vročanje odpovedi v tujino

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.10.2019

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38-39/2019Delodajalec ima težave z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bosanski državljan. Enostavno ga ni na delo, na telefon se ne javlja. Želi mu vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča. • Ali je delodajalec dolžan vročiti odpoved v BIH?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali v Sloveniji preverjamo učinke predpisov na družbo?

Zimšek Jelka, Železnik Maša, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

mag. Jelka Zimšek, mag. Maša Železnik, Pravna praksa, 38-39/2019Analiza učinkov predpisov (ang. Regulatory Impact Assesment tudi Regulatory Impact Analysis, RIA), ki je eno pomembnejših orodij pri pripravi boljših (ang. better regulation) oziroma pametnih (ang. smart regulation) predpisov, je poseben postopek preverjanja učinkov predpisa na družbo in omogoča sistematično obliko presoje ne le na področju, ki ga s predpisom želimo urediti, temveč tudi na drugih področjih. Glavni namen analize učinkov je namreč pridobiti čim bolj natančne empirične informacije o negativnih in pozitivnih učinkih predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) izvaja že tretjo revizijo na področju priprave, sprejemanja in spremljanja predpisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Še o sklanjanju

dr. Nataša Hribar, 11.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38-39/2019Že dva kotička zapored sem namenila sklanjanju, pa naj bo tej temi posvečen tudi tokratni. Nekje sem zasledila vprašanje, kako se v slovenščini sklanjajo iz francoščine prevzete besede, kot zgled pa je bil naveden samostalnik sommelier. Ker gre tu za več kot zgolj sklanjanje tega samostalnika, je prav, da si ogledamo nekaj pravil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zakonski znak "zlonamerno"

mag. Matej Žlajpah, 11.10.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 38-39/2019Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: US) je v odločbi, št. Up-616/15-17, z dne 20. septembra 2018 (v nadaljevanju: odločba), obravnavalo zakonski znak "zlonamerno" iz 190. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ker odločba vsebuje vrsto pomembnih pristopov, načinov argumentiranja, logičnih struktur in kazenskopravnih konceptov, ji velja nameniti nekaj pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Kako pravimo alternativni medicini, ki deluje?

Andrej Troha, 11.10.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Andrej Troha, Pravna praksa, 38-39/2019V Sloveniji zdravniki pri svojem delu ne smejo uporabljati metod alternativne medicine. Te namreč Zakon o zdravilstvu (ZZdrav) uvršča v zdravilstvo, sankcija za opravljanje dejavnosti zdravilstva pa je v skladu z Zakonom o zdravniški službi (ZZdrS), da se zdravniku licenca za opravljanje zdravniške službe ne podeli oziroma se mu odvzame za čas opravljanja zdravilske dejavnosti. V članku Začarani krog ustavno sporne ureditve nekonvencionalne medicine dr. Nataša Samec Berghaus zagovarja stališče, da je taka omejitev v neskladju z Ustavo RS. V odzivu na omenjeni članek želim predstaviti argumente, da prepoved uporabe metod, ki spadajo v alternativno medicino, med opravljanjem zdravniške službe ni v neskladju z Ustavo RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Od 30. septembra do 6. oktobra

Patricij Maček, 11.10.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 38-39/2019 Ponedeljek, 30. 9. Ustavno sodišče. Z Ustavnega sodišča so sporočili, da je ustavni sodnik prof. dr. Matej Accetto 28. septembra 2019 nastopil triletni mandat podpredsednika Ustavnega sodišča. Ustavni sodniki so prof. dr. Accetta za podpredsednika izvolili na seji 20. j
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vlaganje v tujo nepremičnino

mag. Suzana Pisnik, 11.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 38-39/2019Kot zakonec sem vlagal v tujo nepremičnino (nepremičnino v lasti soproginih staršev), iz katere sem se izselil. • Od koga lahko zahtevam vračilo svojega vložka?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Priznanja za leto 2019

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019O podelitvi priznanj je Izvršni odbor Zveze društev pravnikov Slovenije odločal na dveh sejah, ki sta korespondenčno potekali 24. septembra 2019 ter med 1. in 3. oktobrom 2019, njeni člani pa so soglasno odločili o letošnjih nagrajencih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Evropa

Patricij Maček, 11.10.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 38-39/2019 Ponedeljek, 30. 9. E-obrazci. Evropska komisija (EK) je sprejela nova pravila o e-obrazcih, tj. digitalnih obrazcih za zbiranje podatkov, ki zagotavljajo jasnejše in dostopnejše spletne informacije o javnih naročilih in nabavah. Posodobitve naj bi olajšale delo p
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Vsebina PP št.38-39/2019

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/20193 UVODNIK dr. Rajko Knez Poslanstvo pravniškega poklica in prevzemanje odgovornosti 6-8 ZVEZA DRUŠTEV PRAVNIKOV SLOVENIJE Priznanja za leto 2019 9-11 NORMATIVNA DEJAVNOST mag. Jelka Zimšek in mag. Maša Železnik Ali v Sloveniji preverjamo
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Pravni napovednik

Patricij Maček, 11.10.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 38-39/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Ali je svoboda obveščanja glede vsebine zaupnih poročil o vojaškem stanju lahko omejena z avtorsko pravico?

Zoran Skubic, 11.10.2019

Intelektualna lastnina

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38-39/2019Praksa Sodišča (EU) je, vsaj kar zadeva (predhodno) odločanje po členu 267 PDEU, žal prepogosto označena kot presplošna, predvsem pa preveč - pogojna. Povprečnemu, zlasti pa laičnemu bralcu se tako njegova judikatura zlasti na prvi pogled zdi precej presplošna in nerazpoznavna, pa čeprav utegne biti za naše vsakdanje življenje še kako pomembna. Zavedati se namreč moramo, da je nacionalno pravo katerekoli države članice tako ali drugače prežeto s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Začasne odredbe - neustreznost roka za uvedbo glavnega postopka

dr. Nana Weber, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 38-39/2019Kadar sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe o vzgoji, varstvu in preživljanju otroka, o stikih, o izvajanju starševske skrbi ali o ukrepu za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja, Družinski zakonik (DZ) v 166. členu določa, da mora biti ta postopek uveden v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe. Če postopek ni uveden v sedmih dneh, sodišče ustavi postopek, in če je treba, razveljavi opravljena dejanja. Rok sedmih dni ni ustrezen, saj ni nujno, da bo sodišče sklep o izdani začasni odredbi odpravilo isti dan, kot ga je izdalo, po drugi strani pa to pravilo spreminja klasična pravila o teku rokov, ki tečejo od vročitve dalje. Ustavitev postopka in razveljavitev pravdnih dejanj pomeni, da lahko stranka sicer vloži nov predlog za izdajo začasne odredbe, vendar je to vprašljivo z vidika varstva največje otrokove koristi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 11.10.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38-39/2019 30. september - predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin, - predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021. 3. oktober - predlog
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Zapleti in razpleti postopkov dostopa do informacij javnega značaja

Lora Briški, 11.10.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

Lora Briški, Pravna praksa, 38-39/2019Odkar je zakonodajalec sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), je minilo že šestnajst let. Govorniki na letošnjem posvetu Informacijskega pooblaščenca RS so si bili edini, da enostavnih vprašanj s tega področja ni več. Ostala so le še tista zapletenejša, pa naj bodo materialnopravne ali procesnopravne narave. Dogodek, ki je potekal 23. septembra 2019 v Hiši Evropske unije, je - kot je napovedal njegov naslov - osvetlil in razpletel nekatere zaplete postopkov dostopa do informacij javnega značaja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄38-39

Izpodbijanje priznanega očetovstva po novem Družinskem zakoniku

mag. Brina Felc, 11.10.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Brina Felc, Pravna praksa, 38-39/2019Družinski zakonik (DZ) se je v celoti pričel uporabljati 15. aprila 2019 in med drugim ureja institut priznanja očetovstva. V 114. členu določa, da za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja tudi moški, ki prizna očetovstvo pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki (115. člen). Potrebno je soglasje matere in osebe, katere očetovstvo se priznava, ob določenih pogojih (117. člen). Po drugi strani pa mora seveda že zaradi človekove pravice očetov iz 35. člena Ustave RS obstajati tudi možnost ukiniti takšno pravno vez med očetom, ki je očetovstvo priznal, in otrokom, kadar formalno očetovstvo ne ustreza biološki realnosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 1369 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(34211)

Leto objave

2019(1135) 2018(1381) 2017(1393) 2016(1489)
2015(1521) 2014(1609) 2013(1714) 2012(1792)
2011(1881) 2010(1951) 2009(1971) 2008(1805)
2007(1720) 2006(1420) 2005(1033) 2004(910)
2003(1106) 2002(999) 2001(886) 2000(775)
1999(786) 1998(702) 1997(704) 1996(610)
1995(837) 1994(434) 1993(588) 1992(461)
1991(598)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov