O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 6
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 127)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Nujne reforme ali pogrom javnega sektorja

mag. Bećir Kečanović, 12.10.2012

Uprava

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 39-40/2012V nedavnem nagovoru mladim na tretji Akademiji aktivnega državljanstva in podjetništva v organizaciji društva Mreža idej v Piranu je aktualni premier med drugim dejal, da je bila administracija ob prehodu v demokratično družbeno ureditev leta 1990 učinkovitejša od današnje. Zgodovinsko gledano najbrž korektna izjava, ki v povezavi z napovedanimi reformami javnega sektorja nima kake posebej uporabne vrednosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Moje volišče je tu čez cesto, tvoje dvajset kilometrov stran - ker si invalid

dr. Jurij Toplak, 12.10.2012

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 39-40/2012Ustave in mednarodni dokumenti že sto, dvesto let določajo, da ima vsak državljan volilno pravico in pravico do tajnega glasovanja, in to brez diskriminacije. Kljub temu je zgodovina volilne pravice zgodovina vseh mogočih razlag besede "vsak".
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

(Državni) nadzor nad lokalno samoupravo

dr. Miloš Senčur, 4.10.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 38/2012Komisija za preprečevanje korupcije je nedavno ob primeru pravnomočne obsodbe župana Občine Trebnje na pogojno kazen zapora zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja opozorila na problem (ne)učinkovitosti (državnega) nadzora nad delovanjem organov s področja lokalne samouprave. V tej zvezi komisija izpostavlja problem neobstoja zakonske ureditve oziroma pogojev, ki bi podobno kot pri državnih organih omogočali tudi razrešitve lokalnih funkcionarjev. Širše gledano se torej glede tega postavlja temeljno vprašanje, ali zakonska ureditev nadzora nad poslovanjem lokalnih skupnosti ustreza ustavnopravnemu okviru nadzora ali ga prebija ali pa gre morda celo za ureditev, ki je s tega vidika podnormirana. Pri poskusu osvetlitve problematike (notranjega in zunanjega) nadzora nad delovanjem lokalne samouprave je treba upoštevati vsaj dvoje: prvič, da je to področje že samo po sebi kompleksno, zaradi česar imamo opravka s problemom razsežnosti obsega in ciljev delovanja lokalne samouprave; in drugič, da sta z vprašanjem ustreznosti nadzora nad lokalno samoupravo povezani tudi vprašanji glede ustreznosti razmerij med (oblastnimi) organi s področja lokalne samouprave in ustreznosti razmerij med slednjo in državo. Izhajajoč iz teh splošnih ugotovitev, bodo zato v prispevku predvsem poudarki o tem, kaj je nujno treba upoštevati pri oblikovanju in vzpostavljanju oblik ter mehanizmov nadzora nad delovanjem lokalne samouprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

Človekove pravice v Sloveniji: včeraj, danes in jutri

Matija Žgur, 4.10.2012

Človekove pravice

Matija Žgur, Pravna praksa, 38/2012V sredo, 26. septembra, so na okrogli mizi Društva za ustavno pravo Slovenije o razmerah na področju človekovih pravic v Sloveniji prvikrat mnenja soočili vsi dosedanji nosilci funkcije Varuha človekovih pravic. V zelo zanimivi razpravi, ki je potekala na PF Univerze v Ljubljani, so predstavili delo v svojem mandatu, kritično ovrednotili današnje razmere in se na koncu zazrli tudi v prihodnost varstva človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Zavodi za prestajanje kazni zapora v Sloveniji nimajo primernih prostorov za zaprte osebe z gibalnimi omejitvami

Avtor ni naveden, 27.9.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 37/2012Med izvrševanjem kazenskih sankcij so obsojencu zagotovljene vse temeljne človekove pravice, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Država mora tako zagotoviti, da vsakdo prestaja zaporno kazen v pogojih, ki ustrezajo njegovi (preostali) zdravstveni zmožnosti. Če namreč posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

ZODP in ZNPP

Irena Vovk, 27.9.2012

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2012Vlada je na seji 20. septembra sprejela predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODP) in predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPP). Predlagana zakona bosta namreč nadomestila veljavni Zakon o policiji (ZPol). V Vladi so se za delitev na dva dela odločili zaradi boljše preglednosti, je pojasnil minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Nižanje standardov tudi na področju azila

Špela Kunej, 13.9.2012

Človekove pravice

Špela Kunej, Pravna praksa, 35/2012Vlada je na 27. redni seji 30. avgusta 2012 določila besedilo predloga novele Zakona o mednarodni zaščiti. Vidnejše spremembe so ukinitev brezplačne pravne pomoči svetovalcev za begunce na prvi stopnji, uvedba postopka za ugotavljanje starosti mladoletnikov brez spremstva in ukinitev možnosti vložitve prošnje za mednarodno zaščito na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tretjih državah. Vlada Državnemu zboru predlaga obravnavo v skrajšanem postopku, vendar pa je ta namenjen predvsem manj pomembnim, in ne le pravno-tehnično manj zahtevnim spremembam. Že to, da Vlada vprašanja pravic najšibkejših ne ocenjuje kot pomembnega, je zaskrbljujoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄35

Nadzor občinskih funkcionarjev - med formalnostjo in dejansko učinkovitostjo

mag. Bećir Kečanović, 13.9.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 35/2012V PP, št. 31-32/2012, se je dr. Roman Lavtar s prispevkom Nadzor občinskih funkcionarjev odzval na mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, pri tem pa je očitno spregledal nekatera odločilna dejstva in tako zgrešil tudi namen komisije, da z mnenjem opozori na potrebo po učinkovitejšem političnem (demokratičnem) nadzoru in uveljavljanju odgovornosti lokalnih funkcionarjev, kadar pri opravljanju javnih funkcij grobo kršijo zakone, etične standarde in integriteto javnih funkcij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Novela ZMZ-C

Irena Vovk, 6.9.2012

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 34/2012Predlog novele Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-C), ki ga je 30. avgusta sprejela Vlada, ZMZ dopolnjuje s prenosom neobvezne določbe Direktive 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah, na podlagi katere bi se v nacionalni zakonodaji vzpostavila podlaga za ugotavljanje starosti mladoletnikov brez spremstva v primeru dvoma v dejansko starost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Pacienti v Enoti za forenzično psihiatrijo brez bivanja na svežem zraku

Avtor ni naveden, 6.9.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2012Št. 2.0-6/2012, 9. avgust 2012 Varuh je kot velik napredek na področju duševnega zdravja obsojencev in pripornikov iz vse Slovenije pozdravil odprtje Enote za forenzično psihiatrijo v okviru psihiatričnega oddelka v UKC Maribor avgusta 2011. Enota je (končno) začela delovati v začetku junija 2012. V njej obravnavajo tako paciente z izrečenim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva kot tudi osebe, ki prestajajo kazen zapora ali je zoper njih odrejen pripor ter s takim statusom potrebujejo psihiatrično zdravljenje v bolnišnici.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Zaporniku onemogočena prijava stalnega prebivališča

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012Pobudnik že več let prestaja kazen zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. V času prestajanja kazni zapora je bil z odločbo Upravne enote Ptuj izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Pobudnik je menil, da se mora njegovo stalno prebivališče prijaviti na naslovu Centra za socialno delo Ptuj (CSD), saj je od tam prejemal denarno socialno pomoč pred prestajanjem zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Upoštevanje zdravstvenih težav pri oddaji urina za testiranje

Avtor ni naveden, 30.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012V Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Dob pri Mirni pobudnik v predpisanem roku desetih minut ne more oddati urina za testiranje morebitne prisotnosti drog. Pri tem je navedel, da mu je bilo v ZPKZ Ljubljana omogočeno, da je urin oddal v eni uri.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Davčna obravnava dohodkov agrarne skupnosti

Avtor ni naveden, 30.8.2012

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE, Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 33/2012V skladu z Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnostih in vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) je agrarna skupnost opredeljena kot skupnost fizičnih in pravnih oseb na podlagi pogodbe, ki imajo skupne pravice, dolžnosti in obveznosti, določene z zakonom in pravili agrarne skupnosti. Drugi odstavek 2. člena ZPVAS nadalje določa, da agrarna skupnost ni pravna oseba, tretji odstavek tega člena pa določa, da ima agrarna skupnost svoj transakcijski račun pri poslovni banki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Odpoved šolske prehrane ena od oblik nasilja nad otrokom

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012Pobudnica je Varuha opozorila na probleme otrok, katerih starši zaradi finančne stiske ne zmorejo plačati šolske prehrane. Vodstva mnogih šol zato otrokom odpovedo šolsko prehrano.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Zloraba arhivskega gradiva

Avtor ni naveden, 23.8.2012

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2012Na Varuha se je obrnil posameznik, ki naj bi mu nekateri mediji z objavo dokumentov nekdanje Službe državne varnosti (SDV) iz zadeve "BBC London" nedopustno posegli v njegove osebnostne pravice. Pobudnik je navajal, da je bil žrtev SDV, nasprotno pa so mediji z delnimi in nekorektnimi objavami posameznih arhivskih dokumentov želeli prikazati njegovo domnevno sodelovanje s SDV.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Nadzor občinskih funkcionarjev

dr. Roman Lavtar, 23.8.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 31-32/2012Nedavno so slovenska javna občila objavila novico o pravnomočni obsodbi župana Občine Trebnje in njegovem neetičnem ravnanju, saj kljub obsodbi ni odstopil. Župan je bil za tri kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja pravnomočno obsojen na pogojno kazen sedmih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Na dogodek se je odzvala tudi Komisija za preprečevanje korupcije in na svoji spletni strani objavila stališče, v katerem med drugim ugotavlja, da je za brezbrižen odnos funkcionarjev do etičnosti in ugleda, ki bi ga morali uživati in varovati pri svojem delu ter v javnosti, odgovoren tudi zakonodajalec, saj zakonsko ni uredil možnosti razrešitve (izreka nezaupnice oziroma odpoklica) župana, podžupana ali občinskega svetnika v primeru njegovega nezakonitega ravnanja, s tem pa posredno dopušča razmah takih primerov. Menim, da ni tako, kar bom utemeljil z mednarodno, ustavno in zakonsko podlago za nadzor države nad lokalno samoupravo, pri čemer bom obravnaval zgolj pravne vidike najstrožjih ukrepov države zoper lokalno samoupravo v luči načela sorazmernosti, ne pa tudi etičnih vidikov konkretnega primera, ki si zaslužijo posebne obravnave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄31-32

Tajnost glasovanja: svet v eno, Slovenija v drugo smer

Mitja Leskovar, 23.8.2012

Človekove pravice

Mitja Leskovar, Pravna praksa, 31-32/2012Član volilnega odbora lahko glasuje, ali to celo mora, namesto volivca, ki ga zaprosi za pomoč, če zaradi telesne hibe sam ne more izpolniti glasovnice. Okoliščina, da država invalidu ne omogoči absolutno tajnega glasovanja, ampak mora ta zaradi invalidnosti glasovati s pomočjo druge osebe, ne pomeni kršitve njegove pravice do tajnega glasovanja. Ustava od volilnih organov zahteva, da volivcu omogočijo tajno glasovanje, ne pa tudi absolutno tajno glasovanje. Volilni organ se lahko na podlagi ocene stroškov odloči, ali bo absolutno tajnost glasovanja, ki jo sicer zagotavlja neinvalidu, zagotovil tudi invalidu. Država mora na območju vsakega volilnega okraja vsaj eno volišče opremiti z glasovalnim strojem. To je le nekaj presenetljivih novosti, ki jih v ustavno pravo in ureditev volitev prinaša nedavna sodba Upravnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Vzdrževanje občinske ceste, ki poteka po zasebnem zemljišču

mag. Matjaž Debelak, 26.7.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 29-30/2012Skozi vas poteka z veljavnim občinskim odlokom kategorizirana javna cesta. Zemljišče, po kateri poteka, pa je v zasebni lasti več posameznikov. Eden od solastnikov v poletnem času občini onemogoča redno in nujno vzdrževanje javne ceste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Odgovornost Demosa za izbris

mag. Matevž Krivic, 26.7.2012

Politične stranke

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2012Ob nenavadni "uvodniški" polemiki v prejšnjih dveh številkah PP najprej, v enem stavku, moj pogled. Za sam izbris (februarja 1992) in priprave nanj (1991) nosi polno odgovornost Demos (njegovo radikalno krilo) in nihče drug - za temu sledeče dvajsetletno sramotno izmikanje popravi storjene krivice pa so odgovorne prav vse naslednje vlade od prve do zadnje: vse "leve" za izmikanje in polovičarstvo, tiste z dr. Radom Bohincem kot notranjim ministrom pa še za precej več, o "prispevku" vseh treh desnih vlad pa je sploh škoda vsake besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Izbris, Demos in dejstva

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 26.7.2012

Politične stranke

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 29-30/2012V PP, št. 28/2012, je bilo mogoče prebrati uvodnik Antona Tomažiča, nekdanjega predsednika Zakonodajno-pravne komisije pri Skupščini RS v času osamosvojitve. V dokaj samoinkriminatornem besedilu avtor zapiše, da je bil Demos nekaj najlepšega, kar se je zgodilo slovenskemu narodu. Ne da bi se spuščali v celovito ocenjevanje vloge Demosa, ki bi preseglo namen tega prispevka, lahko z vidika izbrisa (na katerega se uvodnik v svojem bistvu nanaša) s precejšnjo gotovostjo zatrdimo, da je bil Demos nekaj najslabšega, kar se je zgodilo izbrisanim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

O zlonamernem blatenju Demosa

dr. Dragan Petrovec, 26.7.2012

Politične stranke

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 29-30/2012Na moje pisanje se je kritično odzval kolega Tomažič, ki mi pripisuje marsičesa preveč. Nikakršne jeze ali maščevalnosti ni zaradi manj radodarnih državnih jasli, iz katerih naj bi se obilno napajali razni inštituti Pravne fakultete. Jezo, ki jo je utemeljeno razbral, gojim zoper vsakogar, ki zlahka krši človekove pravice. Če pa gre še za tak primer, kot so izbrisani, jo je treba ohranjati, "vse dokler krivci ne priznajo svojega dejanja in popravijo, kar je še mogoče" - da ponovim besede Tomažiču in meni bližnjega krščanskega misleca Vinka Ošlaka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rasizem v nogometu - kaj nam lahko pove primer Terry

dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.7.2012

Šport in organizacije, Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2012V petek, 13. julija letos, je londonsko okrožno sodišče angleškega nogometaša Johna Terryja oprostilo obtožbe, da je oktobra lani na tekmi angleške lige Premier med moštvoma Queens Park Rangers (QPR) in Chelsea z rasističnimi izrazi žalil igralca QPR Antona Ferdinanda. Ob koncu tekme naj bi med obema igralcema prišlo do konflikta z izmenjavo kretenj in besed, pri čemer naj bi Terry temnopoltemu branilcu QPR med drugim izrekel: "fuck off, fuck off, yeah, yeah and you fucking black cunt, fucking knobhead". Primer je prevzelo tožilstvo, zadeva pa je v Angliji in tudi širše zaradi pomena nogometa, problema rasizma v športu in na splošno ter zvezdniškega statusa obeh vpletenih zbudila veliko pozornosti. Je bil ta petek 13., ko je okrožni sodnik svetnik Howard Riddle Terryja in dubio pro reo oprostil obtožbe, res slab dan za šport?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

O referendumu, Državnem svetu in spremembah Ustave

dr. Drago Zajc, 26.7.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 29-30/2012Ureditev referenduma in vzpostavitev posebnega Državnega sveta ob Državnem zboru sta posebni t. i. ustavni izbiri, ki smo ju sprejeli na začetku slovenske tranzicije, ki je potekala v posebnih okoliščinah, in zapisali v Ustavo - poleg proporcionalnega volilnega sistema z nizkim štiriodstotnim pragom, močnejšo vlogo Državnega zbora v razmerju do vlade (oblikovanje vlade v dveh korakih), pa tudi neposredno izvoljenega predsednika države z manjšimi pristojnostmi. Pri ureditvi referenduma na državni ravni je verjetno šlo za določeno predpostavko (iluzijo) o neposredni demokraciji, ki je veljala v prejšnjem socialističnem sistemu, lahko pa je tudi posledica nekaterih idealističnih predstav o demokraciji zaradi pomanjkanja državotvorne tradicije. Avtorji Ustave so nedvomno hoteli dati državljanom nove samostojne države čim več besede pri njenem upravljanju, misleč, da bo državljanska razsodnost omejevala in preprečevala odločitve političnih in strankarskih elit, zastopanih v parlamentu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Stroški na službenem potovanju po ZUJF

mag. Nataša Belopavlovič, 19.7.2012

Delovna razmerja, Uprava

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 28/2012Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je posegel tudi na področje povračil stroškov v zvezi z delom. • Kakšne so omejitve in ukrepi v zvezi s povračilom stroškov na službeni poti, saj naš zavod opravlja dejavnost, ki zahteva precej službenega potovanja po vsej državi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Uprava občine kot menedžment

Petra Pozderec, 19.7.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Pozderec, Pravna praksa, 28/2012Kot je stara naša samostojna Republika Slovenija, toliko šteje temeljna lokalna samoupravna skupnost - občina, torej skoraj 20 let. Lokalna samouprava se prebija čez taka in drugačna družbena stanja. Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) je bil sprejet konec leta 1993 in se je nekajkrat dopolnil in spremenil, vendar ne v temeljih. V teh letih se je prav tako razvijal proces vodenja občinskih uprav. Zaradi vse številčnejših vlog, ki jih imajo danes občine, in vse kompleksnejšega normativnega ter finančnega okvira, v katerem poslujejo, kar še najbolj vidno prizadene prav majhne občine, so te enote lokalne samouprave svoj menedžment morale nenehno prilagajati in ga ustrezno razvijati.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(127)

Leto objave

< Vsi
2012(127)
> Januar(12) > Februar(8) > Marec(10) > April(15) > Maj(11) > Junij(10) > Julij(19) > Avgust(7) > September(6) > Oktober(8) > November(7) > December(14)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H I J K L M NOP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov