O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 2 (od skupaj 2)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄38

(Državni) nadzor nad lokalno samoupravo

dr. Miloš Senčur, 4.10.2012

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 38/2012Komisija za preprečevanje korupcije je nedavno ob primeru pravnomočne obsodbe župana Občine Trebnje na pogojno kazen zapora zaradi treh kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja opozorila na problem (ne)učinkovitosti (državnega) nadzora nad delovanjem organov s področja lokalne samouprave. V tej zvezi komisija izpostavlja problem neobstoja zakonske ureditve oziroma pogojev, ki bi podobno kot pri državnih organih omogočali tudi razrešitve lokalnih funkcionarjev. Širše gledano se torej glede tega postavlja temeljno vprašanje, ali zakonska ureditev nadzora nad poslovanjem lokalnih skupnosti ustreza ustavnopravnemu okviru nadzora ali ga prebija ali pa gre morda celo za ureditev, ki je s tega vidika podnormirana. Pri poskusu osvetlitve problematike (notranjega in zunanjega) nadzora nad delovanjem lokalne samouprave je treba upoštevati vsaj dvoje: prvič, da je to področje že samo po sebi kompleksno, zaradi česar imamo opravka s problemom razsežnosti obsega in ciljev delovanja lokalne samouprave; in drugič, da sta z vprašanjem ustreznosti nadzora nad lokalno samoupravo povezani tudi vprašanji glede ustreznosti razmerij med (oblastnimi) organi s področja lokalne samouprave in ustreznosti razmerij med slednjo in državo. Izhajajoč iz teh splošnih ugotovitev, bodo zato v prispevku predvsem poudarki o tem, kaj je nujno treba upoštevati pri oblikovanju in vzpostavljanju oblik ter mehanizmov nadzora nad delovanjem lokalne samouprave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄14

Državni svet RS - še vedno (ne)potreben ustavni organ?

dr. Miloš Senčur, 12.4.2012

Ustavno sodišče

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 14/2012"Drugače kot s prvim domom, ki kot predstavniško telo ni sporen, saj brez njega ne gre, je z drugim domom, ki je le dopolnilo prvega, dodatna komplikacija sistema in strošek, nekaj, kar vlada in prvi dom ne marata, predvsem pa je brez njega mogoče shajati." S temi besedami lahko pojasnimo tudi današnje razpoloženje do Državnega sveta RS in aktualna prizadevanja nekaterih političnih strank v zvezi z njegovo nadaljnjo usodo. Državni svet kot drugi dom slovenskega parlamenta se je namreč (vnovič) znašel v kolesju argumentov za njegovo ukinitev in proti njej, ki se za zdaj odvija pretežno le na ravni političnih strank, manj pa v strokovni javnosti. Zato bi bilo spodobno in prav, da je vključena tudi slednja, saj gre navsezadnje za ustavno kategorijo in enega od temeljev državne ureditve. Na kratko bom prikazal stališča teorije v zvezi z dvodomno strukturo parlamenta ter vlogo in položaj Državnega sveta v sistemu delitve oblasti, kar naj bi vsaj deloma pripomoglo k treznejšemu premisleku glede hitrih političnih odločitev o vprašanjih, ki so ustavna vsebina.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(2)

Leto objave

< Vsi
2012(2)
> April(1) > Oktober(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov