O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 31
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 775)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Internet in podatkovne baze

Aleš Zaletel, 21.12.2000

Elektronsko trgovanje in poslovanje

Aleš Zaletel, Pravna praksa, 36-37/2000V svetu se soočamo z izredno hitro rastjo znanja, svetovno znanje se namreč podvaja v pet do osmih letih. S prihodom novih tehnologij, novih procesov in teorij je vedno težje slediti svetovnim tokovom, ker so količine podatkov pa posameznika preprosto neobvladljive. V preteklosti je veljalo, za koli...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in "nagajivčki": veznik ali

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Ostanimo v teh poletnih mesecih še pri vejici, in sicer tako, kot smo začeli, paberkujoče, nesistematično, glede na besedila, objavljena v Pravni praksi. Ob vezniku in sem pogosto opazila omahovanje še pri veznikih ali in kot. Oba sodita med "nagajive" veznike, ker pred njima vejico pišemo in ne piš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Uvod v prilogo "Jezikovne reže": Po dobrem letu - izbrani kotički za pokušino

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Zgodovina slovenskega knjižnega jezika postavlja zametke pravnih besedil že v leto 1582 (Gorske bukve), začetki načrtnega študija in bogatenja slovenskega pravnega jezika pa segajo v leto 1848, ko se je s prodiranjem slovenščine v javno upravo pokazala potreba po ustreznih slovenskih izraznih sredst...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

EURO IUS-INFO 2001

Anton Tomažič, 21.12.2000

Elektronsko trgovanje in poslovanje

Anton Tomažič, Pravna praksa, 36-37/2000Pravni in poslovni informacijski sistem IUS-INFO bo na začetku novega tisočletja dobil tudi svojo novo pojavno obliko: EURO IUS-INFO Legal Information System. Številnim slovenskim uporabnikom se bo IUS-INFO že v prvih mesecih naslednjega leta prikazal v novi grafični podobi in sicer kot PRAVNI PO...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica - v zakonski določbi

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Bralec E. Š. je pred počitnicami zastavil zanimivo vprašanje, ki se nanaša na rabo vejic v Zakonu o spremembah in dopolnitvah o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ... (Uradni list, 8. 5. 1998, str. 2494). Ker tematika sodi v naše kotičkarsko razpravljanje, mi bralec gotovo ne bo z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Stavčni in polstavčni prilastki

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Uvedeno didaktično razlikovanje med levo- in desnosmerno vejico je odlično pomagalo pri samostalniških besedah, ki jim sledi stavčni ali polstavčni prilastek. Pri stavčnih prilastkih radi pozabljamo na levosmerno vejico, pri polstavčnih pa kar na obe. * Stavčni prilastek a) Splošno načelo, ki do...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in večbesedni vezniki

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000a) Kljub temu ? da je zakon nastajal v času samoupravne regulative, so njegovi avtorji postavili trdne temelje stvarnopravnega sistema. b) Avtorji so postavili trdne temelje stvarnopravnega sistema, kljub temu ? da je zakon nastajal v času samoupravne regulative. Skrajšan in prirejen zgled iz ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in kot

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Podobno nagajiv kot ali je tudi veznik kot. Kadar stoji med členi v stavku, vejice pred njim ne pišemo. Če pa uvaja odvisni stavek, torej če vezniku kot sledi osebna glagolska oblika, stoji pred njim desnosmerna vejica. Njegovo rabo lahko razdelimo v pet skupin: a) kot med stavčnimi členi Pri tov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Raba treba in potrebno

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V sodbah in drugih pravnih (in seveda tudi nepravnih) besedilih pogosto naletimo na napačno rabo pridevnika potrebno, namesto katerega bi moral biti uporabljen naklonski izraz treba. Tako npr. beremo: Poleg navedenega je s tem v zvezi po mnenju sodišča potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je bil tož...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Elsa Ljubljana: Seminar - Pravni izzivi informacijske tehnologije

Irena Vovk, 21.12.2000

Elektronsko trgovanje in poslovanje

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2000Elsa Ljubljana se za pomoč pri organizaciji seminarja zahvaljuje številnim sponzorjem: generalnemu sponzorju Gospodarskemu vestniku, potovalni agenciji Mondial Travel, ELES Elektro-Sloveniji, Uradnemu list RS, Zavarovalnici Maribor, Frigomarju, EON Group, Zvezi društev za gospodarsko pravo, NKBM Nov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Kako pa kaj vejice

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Jezikovni kotičkarji, pisci jezikovnih kotičkov, se skorajda ne ukvarjajo z ločilom, ki Slovencem rado povzroča preglavice, ko se lotijo pisanja kakega uradnega ali javnosti namenjenega besedila. Pri udeležencih jezikovnokulturnih delavnic pogosto slišim, da se vejice kratkomalo ne da naučiti, da im...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o vezaju

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V zvezi z vezajem je dobro omeniti, kdaj ga ne pišemo. Razloga za to sta dva: Slovenci radi pozabimo na slovenščino, tako da nas tujejezična predloga zavede tudi pravopisno, in drugič, ko imamo opravka s tujim v slovenskem besedilu, ne vemo, kako ravnati s tistimi besedami, v našem primeru osebnimi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem: narazen

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Govorili smo (glej PP, št. 13/2000) o pridevnikih, zloženkah iz podrednih podstav, in ugotovili, da jih pišemo skupaj (cestnoprometni, državnozborski, zunanjepolitični), da je medpona -o- ali -e- (za glasovi c, j, č, ž, š, dž) in da se je treba, kadar omahujemo med pisavo skupaj, narazen ali z vezaj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem: vezaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pri pisavi z vezajem imamo več skupin besed, pomudimo se najprej pri že omenjenih zloženkah iz PRIREDNIH podstav. Napisali smo, da lahko vezaj stoji med priredno zvezo dveh skladenjsko enakovrednih besed in da v takih zvezah vezaj nadomešča veznik in, redkeje tudi ali. Najbolj pogosto navajani zgled...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Varstvo in zaščita avtorskih pravic v digitalnem okolju

mag. Zoran Perše, 21.12.2000

Intelektualna lastnina, Civilni sodni postopki

mag. Zoran Perše, Pravna praksa, 36-37/2000V prispevku se ukvarjamo z vprašanjem varstva in zaščite avtorskih pravic v digitalnem okolju s poudarkom na predlogih za ureditev področja varstva in zaščite avtorskih del v Republiki Sloveniji in smernicah za nadaljnji razvoj. Digitalno okolje in globalizacija pospešujeta pretok avtorskih del p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica ter in

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Z ločevanjem med desno- in levosmerno vejico smo ugotovili, da pravzaprav osnovnošolsko pravilo "vejice pred vezalnima in/ter ni" še vedno velja, saj obravnavana levosmerna vejica stoji na koncu skladenjske enote, jo zaključuje, tako da vejica stoji za njenim koncem. Dejstvo, da je za to enoto vezni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Avtorsko pravo v dobi novih tehnologij

mag. Maja Bogataj, 21.12.2000

Intelektualna lastnina

mag. Maja Bogataj, Pravna praksa, 36-37/2000Nove tehnologije terjajo in omogočajo drugačne mehanizme za spodbujanje ustvarjalnosti Tisti, ki ste prebrali prispevek v Pamfilu, boste pomislili, da se ponavljam. V veliki meri imate prav! Naj navedem razlog. Omenjeni prispevek je bil deležen kritike, ki sem je bila vesela, ker je konstruktivne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Hiperkorektnost - neustrezna pretirana pravilnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Jožeta Toporišiča Enciklopedija slovenskega jezika pri iztočnici hiperkorektnost navaja dva pomena. Prvi se nanaša na "logično, ne pa jezikovno utemeljeno natančnost, npr. raba dvojine nam. množine pri parnem (npr. dajati z odprtima rokama, ženska z lepima nogama ...)". Čeprav imamo dve roki in b...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o enem naklonskem izrazu oziroma o razmerju med moči in morati

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnjem kotičku smo obravnavali rabo treba - potrebno, danes pa se bomo pomudili še ob enem naklonskem izrazu, tj. glagolu moči. Glagol je nepravilni, njegova sedanjiška oblika je morem, deležnik na -I pa mogel, mogla. Izraža možnost oz. glede na slovarsko razlago sposobnost osebka, da uresniči ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - nezaželena neenotnost in neknjižnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Prvostopni organ ni verjel zagovoru obdolženca, da ...; Pritožba obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba organa prve stopnje; Pritožbeni senat pa še pripominja, da lahko organ, ki je izdal odločbo o prekršku na prvi stopnji ...; Ob upoštevanju te okoliščine je po mnenju prvostopn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O intelektualizaciji

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pojem intelektualizacija v teoriji knjižnega jezika, katere del je jezikovna kultura, tj. teoretična nega knjižnega jezika, označuje prilagajanje jezika temu, da so njegova jezikovna sredstva določna, natančna, po potrebi abstraktna, sposobna izražati povezanost in zapletenost mišljenja. Intelektual...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - še enkrat o žargonizmih

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Sodniki se v obrazložitvi odločb pogosto sklicujejo na opis dejanja, kot ga navajajo policisti v predlogu sodniku za prekrške. Tako pridejo v besedilo izrazi, ki niso knjižni, ampak so skupni ljudem določene interesne skupine, kadar se med seboj pogovarjajo o zadevah svoje stroke. Tovrstne izraze im...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - enoumnost, sistemskost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kadar jezikoslovci sodelujemo pri tvorbi strokovnega izrazja katere izmed slovenskih strok, je najtežja naloga prepričati strokovnjake, da morajo za en pojem, ki ga potrebujejo za strokovno ubesedovanje sveta stroke, imeti le en strokovni izraz. Zaplete se že pri rabi zveze strokovni izraz. Števi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O pisavi iz latinščine prevzetih besed

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Latinizme štejemo k evropskim kulturnim besedam, imajo jih vsi evropski jeziki. V slovenščino so prihajali od prvih stikov s krščanstvom, nato pa iz znanstvenih potreb, veliko tovrstnih je prišlo v slovenščino v drugi polovici 19. stoletja, ko so nastajali terminološki slovarji in učbeniki. Strok...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj in tožba za kaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kot ste opazili, smo v prejšnjem prispevku prešli k obravnavi ožje jezikovne tematike, povezane s slovenskim knjižnim jezikom v pravni rabi. Gradivo, ki je temelj za moja razmišljanja, so že objavljene številke Pravne prakse, v katerih avtorji pravni strokovnjaki objavljajo svoje razčlembe in ugotov...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 31 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(775)

Leto objave

< Vsi
2000(775)
> Januar(31) > Februar(58) > Marec(52) > April(67) > Maj(72) > Junij(85) > Julij(50) > Avgust(29) > September(64) > Oktober(79) > November(72) > December(116)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D Đ E F G H I J K L M N O P QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov