O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 13
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 316)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Potrošniška prodaja po Direktivah 2019/770 in 2019/771

dr. Jorg Sladič, 5.12.2019

TRGOVINA, Obligacije

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2019Slovenski zakonodajalec za razliko od nemškega, madžarskega in češkega ter celo deloma hrvaškega ni znal vdelati evropskega sistema varstva potrošnikov v OZ, pa čeprav OZ ne vsebuje bistveno drugačne ureditve. So pa razlike v posameznih vprašanjih. Po novih direktivah 2019/770 in 2019/771 se jamčevanje ne razlikuje bistveno od sistema po Direktivi 1999/44. Prišlo pa je do razvoja in dopolnitev, ki bodo prikazani v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Izvedba listinskih dokazov z "lastnim branjem"

Janko Marinko, 5.12.2019

Kazenski postopek

Janko Marinko, Pravna praksa, 47/2019Z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N je bil v slovenski kazenski postopek končno uveden način izvedbe listinskih dokazov, ki naj odpravi njihovo potratno in nepotrebno izvajanje - t. i. "bralne vaje". Uzakonjeni postopek se zgleduje po nemški ureditvi, zato je smiselno poleg same ureditve predstaviti tudi njeno praktično izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev?

dr. Igor Areh, 5.12.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 47/2019S prispevkom odgovarjam na trditve, ki sta jih v članku "Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov" zapisala dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik, in sicer v imenu društva Zbornica kliničnih psihologov. Naslov njunega članka obljublja predstavitev domnevnih napak, vendar gre za pavšalno zavrnitev raziskave s trditvijo, da je avtor nekompetenten za njeno izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Etažni lastnik želi ukrepati proti sosedu-prijavitelju

Sonja Strle, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 47/2019Eden izmed etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe je upravnika opozoril, da v pobudnikovem stanovanju prebiva večje število ljudi, kot jih je dejansko prijavljenih. Ker so bile navedbe prijavitelja lažne, je pobudnik od upravitelja stavbe za namen nadaljnjega ukrepanja (zaradi blatenja njegovega imena) želel pridobiti podatke o prijavitelju, pri čemer je bil neuspešen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Neustavnost dela Zakona o pravdnem postopku

Urša Ravnikar Šurk, 5.12.2019

Civilni sodni postopki

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2019Ustavno sodišče je na zahtevo za presojo ustavnosti Vrhovnega sodišča izdalo odločbo U-I-391/18 in ugotovilo neskladnost tretjega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagatelj je obširno pojasnil potek pravnomočno končanega pravdnega postopka in okoliščine, ki naj bi kazale na zveznost (koneksnost) med zadevo, v kateri se je odločalo o reviziji zoper zavrženje predloga za obnovo postopka, in izpodbijano ureditvijo. Posebej je utemeljil, zakaj v okoliščinah primera ni mogoče zavarovati človekovih pravic tožnika z ustavnoskladno razlago izpodbijanih določb ZPP, torej drugače kot pa z vložitvijo zahteve za oceno ustavnosti. Vlada je v svojem mnenju o zahtevi poudarila, da mora biti možnost vlaganja izrednega pravnega sredstva obnove postopka zožena, da se ne bi prekomerno posegalo v pravnomočne sodne odločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Neupravičeno razlikovanje pri roku za obnovo postopka

Avtor ni naveden, 5.12.2019

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019Predlagatelji obnove postopka iz izpodbijane 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ki morajo spoštovati objektivni rok petih let za obnovo postopka, so glede na predmet pravnega urejanja v bistvenem v enakem položaju kot predlagatelji obnove postopka iz 11. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, ki morajo spoštovati objektivni rok desetih let za obnovo postopka. Oboji si namreč s predlogom za obnovo postopka prizadevajo za razveljavitev pravnomočne sodbe, ki jim ni v korist, to pa utemeljujejo s pravnomočno odločbo, ki ima po zakonu neposreden obvezujoč učinek na odločanje sodišča v pravdi, pa se na to odločbo predlagatelj obnove v pravnomočno končani pravdi brez lastne krivde ni mogel sklicevati. Predlagatelji obnove iz 9. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku so glede možnosti učinkovite uveljavitve tega izrednega pravnega sredstva neenako obravnavani v primerjavi s predlagatelji obnove iz 11. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku, saj imajo za vložitev predloga za obnovo postopka na voljo bistveno krajši objektivni rok. Za sporno razlikovanje med v bistvenem enakimi pravnimi položaji ne obstaja razumen razlog, ki bi bil stvarno utemeljen glede na predmet zakonodajnega urejanja in cilje, ki jih želi zakonodajalec pri tem doseči. Zato je izpodbijana ureditev v neskladju z načelom enakosti pred zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Pripoznava verzijskega zahtevka za povračilo stroškov preživljanja mladoletnega otroka - nedopustnost razpolaganja s tožbenim zahtevkom - izigravanje upnikov

Avtor ni naveden, 5.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2019Sodna praksa opredeljuje zahtevek za povračilo stroškov preživljanja kot svojevrstni verzijski zahtevek, ki izvira iz zakonite preživninske obveznosti družinskega prava. Kot podvrsta obogatitvenih zahtevkov se zato nanaša na širše področje obveznostnega prava, torej področja, kjer prevladuje načelo avtonomije strank (2. člen OZ). Predpisa, ki bi prepovedoval pripoznavo takega zahtevka ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Težave s pozabljanjem

Jasna Zakonjšek, 5.12.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jasna Zakonjšek, Pravna praksa, 47/2019Ljudje si prizadevamo, da ne bi utonili v pozabo. Želimo si biti prepoznavni, znani, slavni. A vsak od nas bi rad v medijih o sebi prebral le pozitivne zapise. Če se v medijih pojavi zapis, ki govori o naših napakah in spodrsljajih, si seveda želimo, da bi ga lahko izbrisali in da bi javnost na naše sence iz preteklosti pozabila. Zaradi Googla in drugih iskalnikov, s pomočjo katerih lahko vsak zelo hitro dostopa tudi do starejših medijskih objav, pa je ta cilj težje dosegljiv, kot je bil v preteklosti, ko je bilo mogoče stare izvode časopisov in posnetkov oddaj najti le še v knjižnicah in v zaprašenih arhivih. Na pojav spletnih medijev je reagiralo tudi pravo, in sicer z uveljavljanjem pravice, na katero se posameznik (fizična oseba) lahko sklicuje, ko želi doseči, da bi javnost pozabila na njegove pretekle napake. Gre za pravico do pozabe. Vendar, kot je pogosto v pravu, zadeva ni enostavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Izročilna pogodba in nestrinjanje enega potomca

dr. Nana Weber, 5.12.2019

Obligacije, Dedovanje

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 47/2019Naša mama je umrla. Oče je živ, dediči pa smo še jaz in dva brata. Dogovarjali smo se o tem, da bi sklenili izročilno pogodbo za primer smrti očeta, vendar pa eden ob bratov izročilne pogodbe noče podpisati. • Ali to pomeni, da je izročilna pogodba neveljavna? • Ali lahko brat, ki se je strinjal z izročilno pogodbo, še vedno zahteva nujni dedni delež po očetu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Konkurenčna klavzula - zmanjšanje pogodbene kazni

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Obligacije, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Sodba VIII Ips 46/2019, 10. september 2019 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 658/2018), ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.46.2019 OZ - 252. člen ZDR-1 - 40., 41. člen Stališče sodne prakse in dela teorije je, da ima zahteva za znižanje pogodbene kazni značilnost mat
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Barbara Zobec, 28.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 46/2019Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj ohranjati občutljivo ravnovesje med tema ustavno varovanima pravicama. Določiti je treba jasno mejo, kdaj izrečena beseda prestopi svobodo govora in tako ogrozi vrednoto enakosti, da je nujen kazenski poseg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kdaj sodnikom dodatek za nezdružljivost

mag. Igor Strnad, 28.11.2019

Sodišča

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 46/2019Na svojo zahtevo, da se v Zakon o sodniški službi, ki je v postopku spreminjanja, vnese tudi določba, v kateri se sodnikom določi dodatek za nezdružljivost, sem prejel vljuden in kratek odgovor, ki ga je podpisal minister za javno upravo. Sodnikom sporoča, da so dodatki funkcionarjev materija, ki jo določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in da bo zahteva obravnavana v okviru priprave sprememb tega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Imenovanje skrbnika pri izreku ukrepa omejitve starševske skrbi

Murgel Jasna, Cvetko Žiga, 28.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Jasna Murgel, Žiga Cvetko, Pravna praksa, 46/2019Po začetku veljavnosti Družinskega zakonika (DZ), ki se uporablja od 15. aprila 2019, se zastavlja vrsta vprašanj v zvezi z njegovo uporabo v praksi. Na nekatera izmed njih DZ ne daje odgovora, zato jih bo izoblikovala šele sodna praksa. V pričujočem prispevku želiva opozoriti na eno izmed dilem, ki se zastavlja v zvezi z ukrepi za varstvo koristi otrok, natančneje ukrepom omejitve starševske skrbi, urejenem v 171. členu DZ, in sicer ali je pri ukrepu omejitve starševske skrbi vselej treba otroku imenovati skrbnika. Meniva, da ni nujno, da je vedno tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Sosedovo drevo sega na mojo parcelo

mag. Suzana Pisnik, 28.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 46/2019• Ali lahko posekam veje sosedovega drevesa, ki sega v zračni prostor nad mojo parcelo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Ali je pilot v letalu oziroma zakaj Okrožno sodišče v Ljubljani posluje na XY lokacijah?

Sabina Valek Derganc, 21.11.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 45/2019Ali je pilot v letalu je film iz leta 1980, parodija na letalske katastrofe, kjer mora moški, ki se boji letenja, namesto obolelega pilota varno pristati potniško letalo. Čudna asociacija na prostorsko stisko ljubljanskega Okrožnega sodišča. Res?!
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov

Rigler Tristan, Čoderl Dobnik Sana, 21.11.2019

Sodišča

dr. Tristan Rigler, dr. Sana Čoderl-Dobnik, Pravna praksa, 45/2019Izredni prof. dr. Igor Areh v dveh prispevkih v Pravni praksi navaja vrsto napačnih in zavajajočih prepričanj v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov, ki jih bova v nadaljevanju ovrgla in pojasnila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Kakšno reformo potrebuje slovensko dedno pravo?

Tanja Dolar Božič, 21.11.2019

Dedovanje, Odvetništvo in notariat

Tanja Dolar-Božič, Pravna praksa, 45/2019Znova se odpira razprava o smiselnosti prenosa zapuščinskih zadev s sodišč na notarje. V ta namen je Notarska zbornica Slovenije (NZS) 24. oktobra 2019 v Ljubljani organizirala mednarodno konferenco z naslovom "Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?" Povabila je predavatelje iz sosednjih držav, ki so predstavili sisteme dedovanja v Avstriji, v Italiji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Skupni imenovalec vseh predstavljenih sistemov je sodelovanje notarjev v zapuščinskih postopkih. Iz predstavitev je bilo mogoče razbrati, da se sistemi dedovanja v navedenih državah med seboj kljub temu še vedno precej razlikujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

GPS v reševalnih vozilih

Sonja Strl, 21.11.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strl, Pravna praksa, 45/2019Pobudnik je na Informacijskega pooblaščenca (IP) naslovil vprašanje o namestitvi GPS sledilcev v vsa reševalna vozila, ki bodo vključena v enovit sistem dispečerskih centrov. Dispečerska služba zdravstva Slovenije (DSZ) bo v prihajajočem letu postopoma pričela z upravljanjem vozil vseh ponudnikov prevozov v reševalnem/medicinskem sektorju na nacionalni ravni. Od izvajalcev prevozov bo zato dnevno pridobivala podatke o razpoložljivih virih: 1. vrsti vozila (število ležišč, oprema, osebno vozilo za prevoz zdravnika), 2. časovnem oknu razpoložljivosti (npr. od 7.30 do 15.30), 3. vrsti ekipe (ekipa z zdravnikom, ekipa brez zdravnika, samo zdravnik), 4. lokaciji ekipe in statusu (GPS koordinate, osvežene vsakih 10 sekund). Dispečer bo tako razpolagal s podatki o vseh ekipah in trenutnih lokacijah. Ali gre zato v procesu zagotavljanja dispečerskih storitev za obravnavo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Uporaba tretjega odstavka 125. člena ZPP-E glede dopustnosti revizije

Robert Preininger, 21.11.2019

Civilni sodni postopki

Robert Preininger, Pravna praksa, 45/2019Novela ZPP-E v prehodnih in končnih določbah ne vsebuje določil, kot sta jasni in nedvoumni določili prejšnje novele v drugem in tretjem odstavku 130. člena ZPP-D, ki določata, da se postopek nadaljuje po določbah novele ZPP-D, če je bila odločba sodišča prve stopnje, ki je bila izdana pred uveljavitvijo ZPP-D in s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, po uveljavitvi novele ZPP-D razveljavljena. Tretji odstavek 130. člena ZPP-D izrecno govori o razveljavitvi odločbe iz drugega odstavka istega člena, pri čemer ta drugi odstavek 130. člena ZPP-D izrecno opredeljuje odločbo, ki je izdana na prvi stopnji in s katero se je postopek na prvi stopnji končal. Zakonodajalec torej v tem primeru šteje, da je odločba, s katero se je postopek na prvi stopnji končal, tudi tista, ki je razveljavljena, saj v tretjem odstavku izrecno govori o razveljavitvi odločbe iz drugega odstavka, torej odločbe, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Takšna vsebina drugega in tretjega odstavka 130. člena ZPP-D jasno pove, da se postopek nadaljuje po določbah novele, če je odločba sodišča prve stopnje, ki je bila izdana pred uveljavitvijo novele ZPP-D in s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, razveljavljena, seveda ob nadaljnjem zakonskem pogoju, da je do razveljavitve prišlo po uveljavitvi novele ZPP-D.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Nujna pot po pozidanem zemljišču

dr. Nana Weber, 21.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 45/2019Moj sosed bi rad imel nujno pot čez mojo parcelo. Moja parcela ima urejen javni dostop do ceste, sosedova pa ne in bi ga lahko uredil samo preko moje. Vendar pa je na moji parceli vse pozidano in ni prostora za nujno pot. • Ali bi lahko sosed uspel z zahtevkom za nujno pot?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Notarska zbornica Slovenije

Patricij Maček, 21.11.2019

Odvetništvo in notariat

Patricij Maček, Pravna praksa, 45/2019V zadnjih dveh letih so notarji pridobili različne nove pristojnosti, na primer glede razveze zakonske zveze in t. i. "predporočnih" pogodb, tudi sicer so vse večkrat predmet javne razprave, zato naj se tokrat ustavimo pri spletnem mestu Notarske zbornice Slovenije. Ta je, kot lahko preberemo na omenjeni spletni strani, poklicna organizacija notarjev, ki skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata, zastopa interese notarjev, notarskih pomočnikov in notarskih pripravnikov ter opravlja druge predpisane naloge.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Uporaba kaznovalnih pooblastil in družbene posledice

Hinko Jenull, 14.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2019Kritična misel, izrečena ob načrtu za nov zakonik, ki naj bi "naravo kazni prilagodil naravi prestopka", je še vedno aktualna - celo bolj kot med francosko revolucijo. Prispodoba, ki je takrat veljala zgolj za uniformiranost kaznovanja z zaporom, danes ponazarja odziv družbe na vsakršno ravnanje, ki odstopa od splošnih pričakovanj. Novici o domnevni nepravilnosti, napaki, zlorabi, če se nanaša na zamenjavo uprave, zdravniški zaplet ali žveplanje čevapčičev, kot prvo in odločilno sledi vprašanje, kdo bo za to odgovarjal, z navedbo člena storjenega kaznivega dejanja in številom let zapora, ki "grozi storilcu". Le še dan ali dva sta potrebna za vložitev ovadbe in z olajšanjem lahko ugotovimo, da bodo "pristojni organi sedaj opravili svoje". S tem naj bi bile rešene težave - za naprej in za nazaj. Žal ne drži ne prvo ne drugo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B

Koren Sandra, Matan Lara, 14.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Sandra Koren, Lara Matan, Pravna praksa, 44/2019Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 13 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(316)

Leto objave

< Vsi
2019(316)
> Januar(33) > Februar(25) > Marec(26) > April(27) > Maj(23) > Junij(25) > Julij(21) > Avgust(27) > September(36) > Oktober(30) > November(34) > December(9)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov