O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 48, 12. 12. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Človekove pravice pred novimi izzivi

Marko_Bosnjak.jpg

dr. Marko Bošnjak

V zvezi s človekovimi pravicami pogosto poudarjamo njihovo univerzalno naravo, skladno s katero veljajo enako za vse ljudi na vseh krajih sveta v vseh obdobjih. Navedena značilnost je bila na svetovni ravni izražena predvsem s Splošno deklaracijo človekovih pravic. Obletnico njenega sprejema obeležujemo kot dan človekovih pravic. Sprejem tega pomembnega akta je kljub njegovi univerzalni noti treba umestiti v zgodovinsko specifični kontekst kmalu po drugi svetovni vojni. Ta se je končala z zmago držav, med katerimi so bile v večini takšne, ki so človekove pravice razumele kot bistveni pravni izraz temeljnih človeških vrednot, demokracijo in pravno državo pa kot edini vzdržni način organizacije človeške skupnosti.

IZPOSTAVLJAMO

Sodnik kot korektor tožilčevih postopkovnih napak?

Zvjezdan Radonjić

Ni slike
Zagotovitev poštenega sojenja v kazenskih postopkih predstavlja dolžnost sodišč, izhajajočo iz temeljne listine Združenih narodov - Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je v tesni povezavi z domnevo nedolžnosti. Premoč organiziranega državnega aparata nad posameznikom, ki postane predmet njenega interesa, je nesorazmerna; brez udejanjenja zgornjih zagotovil bi bila pravna država a priori ogrožena. Zagotoviti najvišji možni obseg pravnega varstva osebi, ki se znajde pod očitkom, zaradi...

Odškodninska odgovornost šole in učitelja

mag. Davor Mandič

Davor_Mandic.jpg
V sodni praksi je zaslediti več odškodninskih tožb staršev, ki tožijo šolo zaradi škode, ki so jo utrpeli njihovi otroci v šoli. Učiteljem pogosto očitajo opustitev dolžnega ravnanja in posledično odgovornost za nastalo škodo zaradi pomanjkljivega nadzorstva učiteljev (pretežno pri športni vzgoji, vendar tudi drugje, na primer pri podaljšanem bivanju, na ekskurzijah itd.).

Zavest o protipravnosti in pravna zmota

Jure Jakšić

Jure_Jaksic.jpg
Zavest o protipravnosti je eden izmed konstitutivnih elementov krivde. Če storilec nima zavesti o protipravnosti svojega ravnanja, je v pravni zmoti. Če je pravna zmota neizogibna, je krivda izključena. Četudi je v slovenski in tuji kazenskopravni teoriji najti nekaj del, ki problematiko obravnavajo, je namen tega prispevka narediti sintezo obstoječe teorije ter končni rezultat povezati z javno dostopno slovensko sodno prakso.

VSEBINA

dr. Marko Bošnjak

V zvezi s človekovimi pravicami pogosto poudarjamo njihovo univerzalno naravo, skladno s katero veljajo enako za vse ljudi na vseh krajih sveta v vseh obdobjih. Navedena značilnost je bila na svetovni ravni izražena predvsem s Splošno deklaracijo človekovih pravic. Obletnico njenega sprejema obeležujemo kot dan človekovih pravic. Sprejem tega pomembnega akta je kljub njegovi univerzalni noti treba umestiti v zgodovinsko specifični kontekst kmalu po drugi svetovni vojni. Ta se je končala z zmago držav, med katerimi so bile v večini takšne, ki so človekove pravice razumele kot bistveni pravni izraz temeljnih človeških vrednot, demokracijo in pravno državo pa kot edini vzdržni način organizacije človeške skupnosti.

Zvjezdan Radonjić

Zagotovitev poštenega sojenja v kazenskih postopkih predstavlja dolžnost sodišč, izhajajočo iz temeljne listine Združenih narodov - Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je v tesni povezavi z domnevo nedolžnosti. Premoč organiziranega državnega aparata nad posameznikom, ki postane predmet njenega interesa, je nesorazmerna; brez udejanjenja zgornjih zagotovil bi bila pravna država a priori ogrožena. Zagotoviti najvišji možni obseg pravnega varstva osebi, ki se znajde pod očitkom, zaradi katerega lahko izgubi prostost, predstavlja civilizacijsko zavezo.

mag. Davor Mandič

V sodni praksi je zaslediti več odškodninskih tožb staršev, ki tožijo šolo zaradi škode, ki so jo utrpeli njihovi otroci v šoli. Učiteljem pogosto očitajo opustitev dolžnega ravnanja in posledično odgovornost za nastalo škodo zaradi pomanjkljivega nadzorstva učiteljev (pretežno pri športni vzgoji, vendar tudi drugje, na primer pri podaljšanem bivanju, na ekskurzijah itd.).

Miloš Žužek

Še enkrat se odzivam na pisanje pravnika Andreja Trohe o homeopatski dejavnosti, ker menim, da premalo pozna problematiko, o kateri piše, zato so njegovi zaključki napačni.

Zoran Skubic

Ob nedavnih medijsko odmevnih peripetijah v zvezi z interventnim odstrelom zveri je na mestu razmislek, ali se zgodovina nemara ne ponavlja. Problematika presežne populacije zverjadi na Slovenskem je bila že zaradi dejstva, da smo vedno bili precej gozdna dežela, vselej aktualna. Že zato je za "trezen" pregled potreben tudi še kak pogled nazaj. Skorajda histerično poročanje medijev v zvezi z domnevnimi ali celo dejanskimi napadi zveri ni pretirana novota. Če se ozremo samo malo v nedavno preteklost in iščemo podobne zgodbe, ne moremo mimo letnice 1913 ter peripetij v zvezi s pojavom t. i. "Bauernschrecka" oziroma "Kmečkega strahu". Gre za nekoč najbolj "udarno" zgodbo, ki pa jo je iz naslovnic časnikov kaj kmalu odpihnil vrtinec bližajoče se vojne ...

mag. Boštjan J. Turk

Pri slovenskih sodnikih sem že večkrat zasledil klanski elitizem. Ne takega, ki bi temeljil na humanistični, duhovni ali strokovni vrhunskosti, ampak gre za občutek večvrednosti, ki izvira iz golega statusa biti sodnik, ne glede na vrednostno podstat. Ta elitizem se manifestira v več oblikah. Denimo v pogostnosti zahtev za povišanje plač - četudi sodniške plače v resnici sploh niso slabe -, v nenavadni grobosti, s katero nekateri sodniki izražajo svojo položajno avtoriteto, v medsebojnem trepljanju po ramenih, češ, mi smo dobri, samo laična "raja" nas ne razume ... še najbolj pa v zelo subjektivni interpretaciji sodniške neodvisnosti.

dr. Ciril Ribičič

ESČP se v svojih sodbah pogosto sklicuje na analize in mnenja Beneške komisije. To je eden od razlogov, da jo države rade povprašajo za pravno mnenje o tem, ali nek predpis krši evropske demokratične standarde. Razumni državniki praviloma upoštevajo kritična mnenja Beneške komisije in tako zmanjšajo možnost, da bi bile države obsojene pred ESČP. S tem se zmanjšuje število kršitev konvencijskih pravic in razbremenjuje ESČP. Zato mora biti Beneška komisija posebej pozorna na to, da so analize prepričljive in da v praksi zdržijo preizkušnjo njene napovedi glede možnosti uspeha pred ESČP. S tega vidika je izjema soglasno sprejeta sodba 5. senata ESČP, ki mu predseduje Angelika Nussdorfer (zadeva Polyakh v. Ukraine, ECLI:CE:ECHR:2019:1017JUD005881215), v kateri so evropski sodniki zapisali, da se lahko Beneška komisija za razliko od njih zadrži na splošni (abstraktni) ravni, ko presoja lustracijske ukrepe neke države, medtem ko morajo sami upoštevati vse relevantne okoliščine posameznih primerov.

dr. Anže Burger

V novembrski kolumni sem pokazal, da so trenutne nizke obrestne mere v veliki meri posledica nižjih trendnih stopenj gospodarske rasti in da so razvite države z ukrepi povečevanja javnega dolga, javnofinančnih izdatkov in davkov zgolj začasno uspele kompenzirati primanjkljaj agregatnih investicij. Problem nizke rasti produktivnosti ostaja: stopnja rasti realnega BDP na uro efektivnega dela se je v EU-15 znižala s 4,7 odstotka na leto v razdobju 1950-1972 na 2,0 odstotka med letoma 1972 in 2005 ter na borih 0,8 odstotka v obdobju 2005-2017. Kateri so glavni vzroki za sekularno stagnacijo in kako jih nasloviti?

Jure Jakšić

Zavest o protipravnosti je eden izmed konstitutivnih elementov krivde. Če storilec nima zavesti o protipravnosti svojega ravnanja, je v pravni zmoti. Če je pravna zmota neizogibna, je krivda izključena. Četudi je v slovenski in tuji kazenskopravni teoriji najti nekaj del, ki problematiko obravnavajo, je namen tega prispevka narediti sintezo obstoječe teorije ter končni rezultat povezati z javno dostopno slovensko sodno prakso.

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 66/19, z dne 5. novembra 2019, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona davku od dohodkov pravnih oseb (novela ZDDPO-2R), ki začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020, razen novega devetega odstavka 33. člena zakona (poslovni najem), ki se uporablja od 1. januarja 2019, in novega 59.a člena zakona (omejitev zmanjšanja davčne osnove), ki se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2020 ali kasneje.

Celoten dokument je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS. Objavljamo samo spremembe v pojasnilu Finančne uprave, in sicer dodano poglavje - Prenos sredstev med podjetjem in gospodinjstvom ter podpoglavje - Prenos nepremičnine in prodaja le-te pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavci so pri delodajalcu kupili njegove izdelke s popustom, nato pa so podali pobotno izjavo na pobot regresa za letni dopust. • Delodajalec sprašuje, ali je možen le pobot plače ali tudi drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec je ugotovil, da je v več preteklih letih delavcem odmerjal premalo letnega dopusta. • Kako lahko delodajalec napako popravi za nazaj?

dr. Nana Weber

Od Geodetske uprave RS (GURS) smo dobili obrazec z navodilom, naj označimo eno od naslednjih opcij: A. skupna površina dela stavbe je pravilna in se strinjamo s predlagano spremembo prostorov površin, kot je zapisano v zadnjem stolpcu tabele, B. skupna površina dela stavbe je pravilna, predlagane spremembe površin prostorov pa niso točne, C. površine prostorov v obstoječi evidenci so pravilne, vendar je skupna površina dela stavbe napačno evidentirana, D. skupna površina dela stavbe je napačna, pa tudi površine prostorov niso pravilne. Prav tako je navedeno, da moramo, če smo izbrali odgovor C ali D, naročiti izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster in pri GURS vložiti zahtevo za evidentiranje podatkov v katastru stavb. Naš realen odgovor je sicer D. • Če GURS vseeno odgovorimo z A, ali lahko nas doletijo kakšne sankcije?

dr. Nana Weber

V sodnem postopku sem spor izgubil. Višje sodišče je odločilo, da moram plačati 5.000 evrov, sodne stroške in stroške odvetnika nasprotne stranke. Odločitev je pravnomočna in izvršljiva, vložil pa sem predlog za dopustitev revizije, o katerem še ni odločeno. Dobil sem sklep o izvršbi. • Ali sem lahko uspešen z ugovorom zoper sklep o izvršbi, ker je bil vložen predlog za dopustitev revizije? • Ali lahko zahtevam odlog izvršbe zaradi vloženega predloga za dopustitev revizije?

Naknadna odobritev posla lahko vpliva le na pravno razmerje med upravnikom in etažnim lastnikom, ki je plačal svoj delež, in pomeni, da ravnanje upravnika v razmerju do posameznega etažnega lastnika ni gestija, temveč mandatno pogodbeno razmerje. V tem primeru se upravnik šteje za prevzemnika naročila oziroma se šteje, da je etažni lastnik upravnika pooblastil za sklenitev pogodbe, katere veljavnost je odvisna od odobritve ustrezne večine.

Zakonsko besedilo četrtega odstavka 54. člena ZDLov-1, da Republika Slovenija objektivno in subsidiarno odgovarja za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena od divjadi ali zaradi lova, je treba razlagati restriktivno tako, da odgovarja samo za premoženjsko škodo, ki jo utrpi nelovna površina.

Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je v stiski obrnila pobudnica, ki jo je Finančna uprava RS (FURS) več let po pravnomočnosti sklepa o dedovanju nenadoma z obvestilom pozvala, da poravna dolg po umrlem očetu in se tako izogne izvršbi.

Matej Vošner

Računsko sodišče RS (Računsko sodišče) je v prvi polovici letošnjega leta revidiralo smotrnost poslovanja Ministrstva za okolje in prostor (MOP) in si zastavilo glavno revizijsko vprašanje: ali MOP zagotavlja dolgoročno ohranjanje virov pitne vode v RS.

Špela Lovšin

Varovanje poslovnih skrivnosti delodajalca je ena izmed temeljnih obveznosti, ki izvira iz delovnega razmerja. Upoštevajoč naravo omenjene obveznosti, je neizogibno, da njeno spoštovanje v določenih primerih pride v konflikt s pravico do svobode izražanja, varstvo katere zagotavlja 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Napotke za vzpostavljanje primernega ravnovesja v primeru takšnega konflikta je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) nedavno podalo v sodbi v zadevi Herbai proti Madžarski.

Igor Vuksanović

Sodišče EU je na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) odgovorilo dunajskemu upravnemu sodišču na vprašanje za predhodno odločanje o razlagi primarnega in sekundarnega prava EU. Sodba Sodišča EU je pritegnila mojo pozornost, ker se dotika izredno pomembne problematike težnje upravnih sodišč - očitno ne samo pri nas - k nedopustnemu omejevanju vsebinskega dostopa do sodnega varstva.

Urša Ravnikar Šurk

Akademski forum Nove univerze je 14. novembra v prostorih Evropske pravne fakultete obeležil 25. obletnico uveljavitve Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji. Moderatorju izr. prof. dr. Jerneju Letnarju Černiču so se pridružili ugledni sogovorniki, ki so razpravljali o zgodovini, aktualnih temah in prihodnosti Konvencije v Sloveniji.

dr. Andraž Rangus

Na Bledu je 12. in 13. novembra 2019 potekala 2. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, na kateri so sodelovali ugledni strokovnjaki in poznavalci tega področja. Konferenca je z letošnjim programom ponudila širši pogled na pokojninski sistem ter tako zajela vsa pomembnejša področja, ki so tesno povezana z delovanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji.

Špela Kogovšek Sajovic

Evtanazija, ki je predmet recenziranega dela, je ukrep, s katerim pacienta na njegovo izrecno željo usmrtimo, ker tako pacient kot tudi zdravnik sodita, da je nadaljevanje življenja v trpljenju manj vredno od neobstoja. Pomembno je, da evtanazijo ločimo od uboja in naravne smrti.

dr. Nataša Hribar

"V formalnem izobraževanju kurikulum oz. kurikul (tudi učnik) predstavlja nabor tečajev in njihovo vsebino, ki jih ponuja šola ali univerza." Tako naslovni pojem razlaga znana spletna enciklopedija. Mi pa se bomo vprašali, ali učnemu programu s prevzeto besedo pravimo kurikulum ali kurikul, in si pogledali, kateri izraz se je v splošni rabi bolj uveljavil.

Janez Kranjc

Rek je vzet iz Ciceronovega pisma Luciju Papiriju Petu (Fam. 9, 16, 3). Slovensko bi se glasil: Vse je negotovo, ko smo se oddaljili od prava.

Urša Ravnikar Šurk

Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Gabrijel Škof, ki je funkcijo prevzel pred dvema mesecema, ocenjuje, da so se od leta 2015 do danes spremenile razmere tako v portfelju SDH kot v gospodarskem in političnem okolju, zato bi bilo strategijo treba napisati na novo. Dokument, ki ga je nekdanje vodstvo holdinga pred tremi leti poslalo ministrstvu za finance, bo nova uprava pregledala in osvežila ter nato svoja nova izhodišča prihodnje leto spet poslala ministrstvu.

Patricij Maček

Ponedeljek, 2. 12. Zadeva odžagana roka. Okrožno sodišče v Ljubljani je Sebastienu Abramovu v zadevi odžagana roka za dva meseca vnovič podaljšalo pripor, je sporočil njegov odvetnik Mitja Pavčič. Po navedbah odvetnika so Abramovu pripor podaljšali zaradi podanih pripor

"V Sloveniji velika večina prebivalstva ne zaupa v pošteno sojenje, pri čemer predstavniki sodne veje oblasti javnost prepričujejo, da sistematičnih težav pri zagotavljanju poštenega sojenja ni." (Izredni profesor na FDŠ Nove univerze dr. Jernej Letnar Černič opozar

Patricij Maček

Torek, 3. 12. Stopnja brezposelnosti. Evropski statistični urad Eurostat je sporočil, da je stopnja brezposelnosti v območju evra oktobra 2019 znašala 7,5 odstotka, mesec poprej je znašala 7,6 odstotka, pred enim letom pa je bila 8-odstotna. Tako je bila oktobra 2019 na

PP, št. 7/92, 9. april 1992, str. 20

Patricij Maček

Od 1. februarja 2020 dalje bodo morali delodajalci do potrdil o upravičeni odsotnosti z dela svojih zaposlenih (t. i. bolniških listov), ki predstavljajo podlago za pravilen obračun plače ali podlago za oddajo zahtevka za refundacijo nadomestila plače med začasno zadržanostjo z dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dostopati le še prek spletnega portala SPOT - Slovenske poslovne točke ali z uporabo spletnih storitev oziroma vmesnikov eBOL in eNDM, ki ju omogoča portal SPOT. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Ministrstvo za javno upravo sta namreč uvedla novo elektronsko storitev eBOL, ki bo omogočala dostop in prenos elektronskih bolniških listov za zaposlene, s čimer se tiskani bolniški listi ukinjajo.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 73/19 1. Notarsko mesto s sedežem v Ljubljani - Ministrstvo za pravosodje, rok je 21. december. 2. Dve prosti mesti višjih sodnikov na Višjem delovnem in socialnem sodišču s predvideno razporeditvijo na oddelek za individualne in kolektivne delovne sp

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 53. redni seji (5. december 2019): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, - Uredba o spremembah Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski, - Uredba o spremembah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Progr

5. december - pobuda za sklenitev Sporazuma o zračnih prevozih med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Gane, - pobuda za sklenitev Sporazuma o zračnih prevozih med Vlado Republike Slovenije in Vlado Demokratične republike Kongo, - predlog zakona o spremembah in dopolnit

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o filmski koprodukciji (revidirane) (MKSEFK) (Ur. l. RS - MP, št. 16/19) - veljati začne 21. decembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v posto

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov