O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 
PRELISTAJ

Pravna praksa

letnik 2019, številka 24-25, 20. 6. 2019 > Kazalo

UVODNIK

Strahopetno dejanje podležev

Damijan_Florjancic.jpg

mag. Damijan Florjančič

Ko se sredi noči neznani napadalci spravijo na nič hudega slutečega človeka na njegovem domačem dvorišču in ga pretepejo s tako silovitostjo, da je vprašljivo celo njegovo preživetje, se najprej, ob sočutju do napadenega, pomisli tudi na nizkotno naravo napadalca ali napadalcev. Strahopetni podleži? Kako ob tem razumeti še okoliščino, da je bila s hrbta napadena oseba ženskega spola, ni treba posebej izpostavljati.

IZPOSTAVLJAMO

Kako naj lastnik nepremičnine reši problem skvoterjev?

Igor Vuksanović

Igor_Vuksanovic.jpg
Mestna občina Ljubljana (MOL) ima velike težave s povrnitvijo posesti svoje lastnine v nekdanjem tovarniškem kompleksu Roga (Rog), ki ga trenutno zaseda množica agresivnih anarhističnih skvoterjev, ki so sposobni predvsem brezdelja in trosenja oguljenih floskul o "strukturnem nasilju kapitalistične družbe" (imenoval jih bom "rogovci"). Kljub temu da je MOL pridobil več pravnomočnih sodb proti nekaterim posameznikom, ki so izvrševali posest Roga, rogovci že grozijo, da to ne bo nič zaleglo....

Bohotenje preventivne države

dr. Anže Erbežnik

Anze_Erbeznik.jpg
Vse bolj se tako v Sloveniji kot širše pojavlja trend, ki spreminja paradigme klasičnega kazenskega prava v koncept preventivne države. S tem mislim državo, ki poskuša že a priori identificirati morebitne bodoče storilce kaznivih dejanj, v skrajni obliki že na ravni miselnega delikta. Pri tem ne gre za običajne preventivne naloge vsake države, ki se kažejo npr. v kaznivosti poskusa ali pa določenih pripravljalnih dejanj, odvzemu prostosti duševno motenim, pozitivnih dolžnostih policije, da...

Novinarji v kazenskih postopkih

dr. Katarina Bergant

Katarina_Bergant.jpg
Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno,...

VSEBINA

mag. Damijan Florjančič

Ko se sredi noči neznani napadalci spravijo na nič hudega slutečega človeka na njegovem domačem dvorišču in ga pretepejo s tako silovitostjo, da je vprašljivo celo njegovo preživetje, se najprej, ob sočutju do napadenega, pomisli tudi na nizkotno naravo napadalca ali napadalcev. Strahopetni podleži? Kako ob tem razumeti še okoliščino, da je bila s hrbta napadena oseba ženskega spola, ni treba posebej izpostavljati.

Igor Vuksanović

Mestna občina Ljubljana (MOL) ima velike težave s povrnitvijo posesti svoje lastnine v nekdanjem tovarniškem kompleksu Roga (Rog), ki ga trenutno zaseda množica agresivnih anarhističnih skvoterjev, ki so sposobni predvsem brezdelja in trosenja oguljenih floskul o "strukturnem nasilju kapitalistične družbe" (imenoval jih bom "rogovci"). Kljub temu da je MOL pridobil več pravnomočnih sodb proti nekaterim posameznikom, ki so izvrševali posest Roga, rogovci že grozijo, da to ne bo nič zaleglo. Največji problem je, da utegnejo imeti prav.

mag. Luka Vavken

Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.

dr. Anže Erbežnik

Vse bolj se tako v Sloveniji kot širše pojavlja trend, ki spreminja paradigme klasičnega kazenskega prava v koncept preventivne države. S tem mislim državo, ki poskuša že a priori identificirati morebitne bodoče storilce kaznivih dejanj, v skrajni obliki že na ravni miselnega delikta. Pri tem ne gre za običajne preventivne naloge vsake države, ki se kažejo npr. v kaznivosti poskusa ali pa določenih pripravljalnih dejanj, odvzemu prostosti duševno motenim, pozitivnih dolžnostih policije, da reagira v primeru konkretne izkazane nevarnosti zoper posameznika itd., temveč gre za državo preventivnega tipa, ki prične posegati v domnevo nedolžnosti celotnega prebivalstva na podlagi teorije o "družbi tveganj" in z uvajanjem nekakšne "pravice do varnosti", ki omejuje pravila poštenega postopka in poskuša zaobiti uveljavljanje kavtel varstva pravic posameznika.

Tomaž Pavčnik

V Pravni praksi, št. 23 z dne 13. junija 2019 je bil objavljen prispevek Igorja Vuksanovića z naslovom "Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?" Avtor v njem kritično obravnava Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 315/2017 z dne 14. februarja 2019. Članek sem prebral z velikim zanimanjem.

dr. Mojca Zadravec

Dober komentar ustave je gotovo "nepogrešljiv pravniški pripomoček": tako za pravnike, ki se s pravom ukvarjajo na praktični ali znanstveni ravni, kot tiste, ki se s pravom šele spoznavajo. Ob tem se mi zdi nujno dodati, da si mora vsakokratni komentar pravnega akta (še posebej ustave) takšno težo pridobiti s svojo vsebino in mu nikakor ne pripada samo zato, ker delo nosi naslov "komentar". Ob formalnem razlogu (tj. ker komentar ni formalni pravni vir), je tu predvsem vsebinski razlog: z nekritičnim sklicevanjem na neposrečeno vsebino komentarja bi se od vsebine predmeta komentiranja lahko oddaljili.

Katja Plauštajner Metelko

V pravnem prostoru Evropske unije, s tem pa tudi v Sloveniji, se od 17. avgusta 2015 naprej uporablja Uredba (EU), št. 650/2012, o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba 650/2012). Uredba, znana tudi pod imenom Uredba Bruselj IV, je v dedovanje s čezmejnimi elementi vnesla kar nekaj pomembnih sprememb. Te že vplivajo na delo sodišč v državah članicah, prav tako pa se kažejo pozitivni časovni in stroškovni učinki za dediče.

mag. Urška Klakočar Zupančič

Legenda o grofici Bathory govori o tem, da je nekoč, ko je jezdila po gozdu, srečala sključeno starko z gubastim obrazom in brezzobimi usti. Grofičin konj se je prestrašil in odskočil, grofica pa je zavpila na starko, da je grda stara babura. Starka ji je rekla: "Pazi se, ker nekoč boš tudi ti stara in grda, kot sem jaz." Grofico so te besede pretresle, in ko se je vrnila v grad, je o dogodku povedala svoji služkinji Darvuliji. Ta je bila čarovnica in ji je rekla, da bo ohranila svojo mladost le, če se bo mazala s krvjo nedolžnih deklet. Kmalu zatem so se v okolici gradu Čachtice začeli dogajati zverinski umori mladih deklet, ki so bile pri grofici v službi. Sadistična mučenja in umori naj bi se dogajali več let, žrtev pa naj bi bilo več kot 600. Konec leta 1610 so grofico aretirali in "obsodili" na dosmrtni hišni zapor.

dr. Katarina Zajc

Večina ljudi, med njimi tudi "moji" študenti, gledajo na ekonomijo kot na izredno dolgočasno vedo. Po mojem, seveda "obremenjenem" prepričanju pa to nikakor ni. Morda le na začetku študija, ko se je treba naučiti osnov, čeprav je večina osnov zelo zdravorazumska. Ko pa malo bolje spoznaš to "vedo o izbiri v svetu omejenih sredstev", pa se ti odkrije popolnoma nov način razmišljanja.

Primož Cencelj

Letos mineva tri desetletja od padca Berlinskega zidu in s tem začetka združevanja obeh delov Evrope. Ko brskam po zgodnjih otroških spominih, se mi hitro prikažejo slike različnosti Vzhodne in Zahodne Evrope. Na eni strani svobodni, razviti in bogati Zahod, na drugi strani pa zatirani, sivi in revni Vzhod. Seveda ni bilo vse belo in črno, a divjanje čez Karavanke po pomaranče, kavo in čokolado ter kvaliteta trajnejših zahodnih dobrin potrjujejo bistveno razliko, ki je nastala po drugi svetovni vojni. Sam se namreč še vedno čudim nostalgiji nad stoenko in jugom, ki se v svoji življenjski dobi nista kaj prida spremenila, sočasno pa je potekala prava evolucija VW Golfa. Nazadnje so zmagali ekonomski motivi in ljudje so želeli tja, kjer se jim bo godilo bolje.

dr. Katarina Bergant

Te dni lahko v aktualnem tisku beremo o Sloveniji kot državi, kjer je prostor za preiskovalno novinarstvo le na zatožni klopi sodišča. Pavšalno in mestoma neargumentirano se navaja, da se novinarji v Sloveniji znajdejo v kazenskem postopku (1) le zato, ker državi ni uspelo identificirati novinarjevega vira informacij, ki ga novinar zaradi pravice do zaščite njegove identitete ni razkril, in (2) kljub temu da so novinarji delovali v prevladujočem javnem interesu. Razloga se navajata kumulativno, čeprav gre v prvem delu za vprašanje statusa novinarja kot priče, v drugem pa za vprašanje njegovega statusa obtoženca v kazenskem postopku.

V primeru komisijske prodaje je glede davčnega potrjevanja računov treba upoštevati, katere račune za opravljeno dobavo mora davčni zavezanec izdati po DDV zakonodaji. Gre za primere prodaj blaga, ki jih komisionar opravi v svojem imenu in po nalogu in za račun drugega (komitenta). Da gre za prodajo komisionarja v svojem imenu, izhaja tudi iz 788. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da se s komisijsko pogodbo komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent.

Svet Evropske centralne banke (ECB) je sprejel naslednje sklepe o denarni politiki:

Finančna uprava Republike Slovenije je članica Nacionalnega sveta za plačila (NSP), ki združuje različne deležnike trga plačil v Sloveniji: ponudnike in uporabnike plačilnih storitev, upravljavce plačilnih infrastruktur ter organe javnih oblasti. NSP deluje kot edina posvetovalna platforma v Sloveniji, ki deležnikom trga plačil omogoča dialog in razreševanje skupnih izzivov na področju plačevanja.

Finančna uprava RS sporoča, da bo od 14. junija 2019 na sistemu eDavki spremenjen način podpisovanja elektronskih dokumentov. Ta bo po novem zagotavljal podpisovanje dokumentov na centralnem sistemu eDavki brez uporabe podpisne komponente, ki je bila do sedaj nameščena na računalniku zavezanca. Spremenjena rešitev zagotavlja enostavno uporabo sistema eDavki na različnih brskalnikih (IE, FF, Chrome) in različnih operacijskih sistemih brez zahtevnega nameščanja podpisne komponente v brskalnike zavezancev.

Patricija Kržan

V pogodbenem pravu je uveljavljeno načelo relativnosti pogodbenih razmerij. To pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki in ima učinek za tretje osebe le izjemoma. Jasna posledica tega pravila je, da imata pogodbeni stranki vedno pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe. Problematično je vprašanje, ali imajo pravni interes tudi tretje osebe.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delodajalec je trgovsko podjetje. Delavci se morajo, preden pričnejo z delom, preobleči. To traja po pet minut ob pričetku in ob koncu delovnika.

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

Delavcu je delovno razmerje prenehalo 14. maja. Delodajalec mu je za tekoče leto odmeril 25 dni letnega dopusta.

dr. Nana Weber

Zaposlen sem pri delodajalcu - samostojnem podjetniku, ki je umrl.

Sodniško pravo mora uresničevati človekove pravice. Rešitev iz izpodbijanih odločb - nameščanje namešča nasilne, nemirne in lahko razdražljive osebe, ki je že poskusila zadaviti drugega varovanca v prenatrpan in kadrovsko podhranjen SVZ, ki zato nima druge možnosti, kakor da takšno osebo namesti v jedilnico z dnevnim prostorom, kjer je vrh tega že nameščena postelja druge varovanke - zato posega ne le v človekove pravice nasprotnega udeleženca, marveč tudi v človekove pravice ostalih varovancev oddelka.

Pri sprejeti Razlagi kolektivne pogodbe je treba presoditi, ali dejansko predstavlja razlago nejasnega določila kolektivne pogodbe ali pa presega še dopustni razlagalni okvir.

Sonja Strle

Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede posredovanja dokumentacije iz personalne mape nekdanje zaposlene delavke svetu šole.

Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval več pobud glede dveh inšpekcijskih postopkov okoljske inšpekcije, ki deluje v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), v katerih so bile zavezancema (tj. podjetjema) odrejene meritve hrupa. Pobudam je bilo skupno nezadovoljstvo pobudnikov glede poteka oziroma izvedbe meritev hrupa.

Luka Vlačić

V nedavni zadevi G. K. proti Belgiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo s primerom nekdanje belgijske senatorke, ki je nekaj dni po podaji odstopne izjave le-to preklicala ob zatrjevanju, da je bila v odstop prisiljena. Mali senat ESČP je presodil, da je zaradi nezadostnih procesnih varovalk pred arbitrarnostjo v postopku ugotavljanja veljavnosti njenega odstopa prišlo do kršitve pravice do svobodnih volitev iz 3. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).

dr. Nana Weber

Španski sindikat Federacićn de Sewicios de Comisiones Obreras (CCOO) je na osrednje sodišče v Španiji (Audiencia Nacional) vložil ugotovitveno kolektivno tožbo zoper družbo Deutsche Bank SAE, da mora vzpostaviti sistem evidentiranja dnevnega delovnega časa zaposlenih. Sindikat je menil, da bi bilo mogoče s tem sistemom preveriti spoštovanje predpisanega delovnega časa in obveznosti, določene v nacionalni zakonodaji, hkrati pa se predstavnikom sindikatov posredujejo informacije o nadurah, opravljenih v posameznem mesecu. Po mnenju sindikata CCOO obveznost vzpostavitve takega sistema evidentiranja ne izhaja le iz nacionalne zakonodaje, temveč tudi iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktive o delovnem času).

Petra Lamovec Hren

Tigri v Sloveniji niso ravno običajni, a slovensko pravo pozna vsaj dva - brezzobega tigra in papirnatega tigra. O slednjem je bilo govora na XVII. Dnevih civilnega in gospodarskega prava. Prvi dan je bil predstavljen že v Pravni praksi št. 21-22/2019. Drugi dan konference je bil namenjen temam obligacijskega in civilnega procesnega prava. Poleg predstavitve teoretičnih izhodišč in problematike v zvezi s posameznimi instituti so nekatera predavanja temeljila na povsem praktičnih primerih.

Domen Kodrič

Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.

mag. Martin Jančar

Tretja v seriji knjižic Zbirke Pravna obzorja, Mali format je po svoji vsebini izredno bogato delo ne samo zaradi obeh Hartovih razprav, temveč tudi zaradi odlične uvodne razprave Iskanje resnice za masko prava dr. Aleša Novaka.

dr. Franci Ježek

Knjiga Pravo državljanstva je, kot uvodoma v predgovoru pojasni že avtor, najnovejša znanstvena monografija, ki sistematično obdeluje ureditev pravic, obveznosti in pravil, ki so povezana s pojmom in statusom državljanstva.

Tim Horvat

Big data électoral - Dis-moi qui tu es, je te dirai pour qui voter (Volilno veliko podatkovje - Povej mi, kdo si, in povedal ti bom, koga boš volil) Ana?s Theviot (Le Bord de l'eau, april 2019, 200 strani, ISB

dr. Nataša Hribar

Preden se lotimo razlage vejice pri stavčnih zgradbah, ki vsebujejo polstavke, vam dolgujem rešitev domače naloge iz prejšnjega kotička. Spraševala sem vas, zakaj sta v spodnjem besedilu označeni vejici obvezni:

Urša Ravnikar Šurk

Povod za spremembo zastarelega Zakona o medijih je digitalna medijska realnost. Z novo ureditvijo želijo na ministrstvu za kulturo upoštevati aktualne razmere na majhnem slovenskem medijskem trgu.

Patricij Maček

Ponedeljek, 10. 6. Ustavno sodišče. Predsednik države Borut Pahor je Državnemu zboru posredoval predlog, s katerim za mesto sodnika Ustavnega sodišča predlaga doc. dr. Roka Čeferina. Predsednik države je namreč ocenil, da dr. Čeferin izpolnjuje visoke strokovne kriterij

"Menim, da bi se moral postopek pred sodnim svetom odpreti za javnost ter da bi tudi postopek v DZ moral biti transparenten in sicer tako, da bi imel tam možnost nastopiti tudi predsednik sodišča, za katerega sodnik kandidira, in obrazložiti svoje stališče." (Predsednik Vr

Patricij Maček

Torek, 11. 6. Zaščitni ukrepi za otroke. V Evropski uniji (EU) je začela veljati Direktiva (EU) 2016/800 o posebnih zaščitnih ukrepih za otroke. Gre za zadnjo iz sklopa šestih direktiv EU, ki zagotavljajo procesne pravice v kazenskih postopkih za ljudi po vsej EU, so sp

Iz PP, št.1/87, 15. januar 1987, str. 14

Patricij Maček

Z namenom zmanjšati stroške izgradnje zelo visoko zmogljivih omrežij in spodbuditi souporabo ter skupno gradnjo je bilo vzpostavljeno spletišče Geoportal AKOS, ki uporabnikom omogoča hiter vpogled v različne vrste infrastrukture elektronskih komunikacij in njihovih opisnih podatkov.

Patricij Maček

Napovednik

Ur. l. RS, št. 35/19 1. Okrožni državni tožilec v Celju - Ministrstvo za pravosodje, rok je 30. junij. Ur. l. RS, št. 36/19 2. Okrožni sodnik na Okrožnem sodišču v Novem mestu - Vrhovno sodišče RS, rok je 22. junij. 3. Notarski pomočnik

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019 Vstavi izbrisano tabelo

Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 54. izredni seji (12. junij 2019): - predlog zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 55. izredni seji (12. jun

12. junij - predlog zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave. 13. junij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju, - predlog zakona o spr

Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o zračnih prevozih med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Singapur (BSGZP) (Ur. l. RS - MP, št. 9/19) - veljati začne 29. junija. 2. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Rep

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov