O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
 

Težka obsodba proti pravici do splava nastrojene Poljske

Pravna praksa

Predogled besedila

 

 

 

Razumem ljudi, ki so intimno prepričani, da je splav slaba stvar. Predstavljam si, da je njihova ljubezen do novega življenja tako močna, da na možnost prekinitve nosečnosti ne bi pomislili niti v najhujših okoliščinah. Ne razumem pa, kako je lahko plamen ljubezni do tujega zarodka tako močan, da z vso močjo žge tiste, ki nimajo enakega mnenja: zlasti bodočo mater, ki v sebi nosi nezaželenega, s silo spočetega otroka. Vneti nasprotniki splava bi si po tem, ko bi dosegli svoje, obrisali roke in na vse skupaj pozabili, mati pa ne. Za otroka bi morala še dolga leta skrbeti, ga negovati in - kar je najpomembnejše - mu nuditi brezpogojno ljubezen, za katero pa čuti, da mu je ni sposobna dati. Nobeni ženski takega položaja ne privoščim, prav tako kot nobenemu otroku, da bi rastel v svetu brez prave (materinske) topline in ljubezni. A vendar je nemalo število ljudi P. spravilo prav v tak položaj: zahtevali so, da obdrži otroka, ki ga je pri 14 letih nosila v sebi in je bil posledica posilstva. P. pa je želela splaviti. Z njeno odločitvijo se je strinjala tudi njena mama S. Po hudih mukah jima je na koncu uspelo. Vendar so bile muke tolikšne, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ugotovilo kršitve treh temeljnih pravic: pravice do zasebnega in družinskega življenja (8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP), pravice do svobode in varnosti (5. člen EKČP) ter prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja (3. člen EKČP).


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov