O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
 

Kako svobodno je pravzaprav "čivkanje"

Pravna praksa

Predogled besedila

 

 

 

Spomnim se, kako mi je tiste dni, ko smo otroci namesto mobilnih in pametnih telefonov, tabličnih računalnikov in podobnih tehnoloških igrač medse delili spominske knjige, eden od sošolcev vanjo napisal: "Beseda je kakor kamen. Kamor pade, udari in pusti svojo sled." Mislim sicer, da v osnovnošolski dobi nisem povsem dojela globine in neizprosne resničnosti zapisanega rekla. Mi pa misel nikoli ni dala miru in je v tem smislu resnično sedla v moj spomin. Tako v odrasli dobi, bogatejša za kakšno lastno izkušnjo, verjamem, da besede lahko bolijo bolj kot udarci, puščajo trajnejše sledi in jih je zato treba premišljeno in previdno deliti. To je težko in naporno, ljudje pa smo po naravi nagnjeni k iskanju lagodja in udobnosti. Še zlasti se zdi, da je nekako prevladala ideja o tem, da modro tehtanje besed ni potrebno, kadar nimamo pred sabo živega čustvujočega posameznika, ampak komuniciramo z nevidnim imaginarnim sogovornikom na drugi strani računalnika ali pametnega telefona, tablice itd. Pa je svoboda izbire besed na medmrežju, še zlasti v na videz zaprtih združbah na družbenih omrežjih, res neskončna in nikogar za zapisano ni dopustno klicati na odgovornost?


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov