O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
 

Pravne posledice dedne nevrednosti

Pravna praksa

Predogled besedila

 

 

 

Dedna nevrednost je institut, ki v primerih hujših prekršitev zoper zapustnika dediču prepreči dedovanje tako na podlagi zakona kot na podlagi oporoke. Razloge dedne nevrednosti Zakon o dedovanju (ZD) v 126. členu taksativno našteva in nato v naslednjem členu določa pravne posledice za potomce dedno nevrednega (prvi odstavek 127. člena ZD). Na prvi pogled se zdi, da se besedilo prvega odstavka 127. člena ZD nanaša tako na zakonito kot tudi na oporočno dedovanje, vendar pa po mojem mnenju sistematična razlaga določb ZD nujno vodi do sklepa, da je prvi odstavek 127. člena ZD dobesedno uporabljiv le v primeru dedovanja na podlagi zakona, ne pa tudi v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Namen prispevka ni celovita teoretična obdelava instituta dedne nevrednosti, temveč prikaz njegove aplikacije na hipotetičnem primeru. V prispevku bom osvetlila pojem vstopne pravice in argumentirala, da vstopna pravica pri oporočnem dedovanju ne pride v poštev. V nadaljevanju se bom vprašala, kdo deduje delež dedno nevrednega v primeru dedovanja na podlagi zakona in kdo v primeru dedovanja na podlagi oporoke. Sklepno pa bom pokazala na procesno razsežnost zastavljenega vprašanja.


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov