O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
 

Utež cesarjevih novih oblačil

Pravna praksa

Predogled besedila

 

 

 

Zadnjič mi je prvorojenec jezikal. Njegov telefon ne ustreza več času. Sprva je bila njegova drža prezirljiva, ko sem mu pridigal o norostih potrošništva. To je, ko gre za tehnične igračke, najhujše sorte. Te niso poceni, kar bralci najbrž veste bolje od mene, ki nosim v žepu nekaj, kar vsake toliko razpade in zdaj res grozi, da niti pogovora več ne bo preneslo, marveč le še krajši SMS. No, potem je postalo njegovo jezikanje pišmevuhovsko, češ da si bo iz svojih prihrankov kupil nekaj novega, ker pač njegovo staro jabolko "visokega IQ-ja", ki ga je nekoč že rabljenega dobil v dar, ne dohaja več sovrstniških standardov. S trditvijo, da o svojih prihrankih menda lahko odloča sam, je - morda vede, morda nevede - zašel v svet prava. Načelno že, sem rekel in mislil na to, da seveda lahko svobodno načrtuje svoje proračunske odhodke; a ko kupuješ stvari v trgovini, se zaplete, sem ne le mislil, marveč mu tudi pojasnil o tem, kako je z njegovo poslovno sposobnostjo. Videti je bilo, da sva še na področju besa in generacijskega razkola, ko mi je zabrusil, kako gre za neka moja zastarela pravila. A ko sem mu odvrnil, da ne gre za moja, marveč za obča, zakonska pravila, mi je, dvanajstletnik, spregovoril nekako takole: "A ni tako, da ko nekdo dovolj dolgo časa uporablja zemljo prek mejnika in misli, da je to njegovo, ter tudi tisti drugi misli, da je tako, da potem prvi to priposestvuje." In je zraven gestikuliral prek namišljenega mejnika.


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov