O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
 

Nekateri vidiki nacionalne podstati Republike Slovenije

Pravna praksa

Predogled besedila

 

 

 

Ustavno sodišče je sprejelo zanimiv sklep, s katerim je zavrnilo pobudo Almirja Talića za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih (ZPDPD). Sklep je zanimiv, ker je pobudnik državljan Republike Slovenije, ki je musliman (pripadnik islamske verske skupnosti), po nacionalni pripadnosti pa najverjetneje Bošnjak, ki je izpodbijani ureditvi očital, da ga kot muslimana diskriminira, ker upošteva le krščanske verske praznike. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo, jaz pa njegovo odločitev uporabljam kot izhodišče za krajšo razpravo o tem, v kolikšni meri slovenski pravni red dopušča neposredno ali posredno vdiranje elementa nacionalnosti v pravne norme. Pri tem bom ignoriral posebej urejena vprašanja varstva italijanske in madžarske narodne manjšine in se omejil na položaj slovenskih državljanov neslovenske narodne (etnične) pripadnosti, zlasti ko gre za pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije, ki se od Slovencev pogosto razlikujejo tako v etničnem kot v religioznem smislu (številni pripadajo pravoslavni ali islamski verski skupnosti).


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov