O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
 

Epistula non erubescit

Pravna praksa

Predogled besedila

 

 

 

Rek bi se v slovenskem prevodu glasil "Pismo ne zardi". Bolj znan je v obliki Charta non erubescit ("Papir ne zardi"). Vzet je iz precej nenavadnega Ciceronovega pisma rimskemu govorniku in zgodovinarju Luciju Lukceju (Ad Fam. 5, 12, 1), ki je Cicerona leta 63 pr. Kr. z govorom proti Katilinu podprl v boju proti Katilinovi zaroti. Leta 60 pr. Kr. je Lukcej skupaj s Cezarjem kandidiral za konzula, vendar je volitve izgubil. Neuspeh na volitvah mu je vzel veselje do politike. Umaknil se je iz javnega življenja in pisal zgodovino zavezniške (91-88 pr. Kr.) in nato še državljanskih vojn. Ko je bil že pri koncu, se je leta 55 pr. Kr. nanj obrnil Cicero s prošnjo, naj posebej opiše njegove dosežke in delo za skupnost. Upal je, da bo tak panegirik pripomogel k njegovi rehabilitaciji po vrnitvi iz izgnanstva, kamor je moral leta 58 pr. Kr., in mu olajšal vrnitev v politiko. Lukcej kljub temu, da je na prošnjo pristal, obljube ni izpolnil, zato je moral Cicero sam opisovati in hvaliti svoja dejanja. Zanimivo je, da Cicero v svojem pismu dokaj neposredno namiguje, naj Lukcej pri pisanju daje prednost njegovi hvali pred zgodovinsko resnico. Ta prošnja je bila verjetno tisto, kar mu je bilo nerodno povedati v pogovoru, si je pa upal zapisati, ker, kot je dejal, pismu ne more biti nerodno in ne zardi.


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov