O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
 

Svoboda meglenega možica

Pravna praksa

Predogled besedila

 

 

 

Pod roke mi je prišel predlog novele Stvarnopravnega zakonika. Ne tisti, ki je bil v igri pred letom ter se je - nomotehnični estetiki in etiki na ljubo - izjalovil. Tokrat gre za tri člene novele, torej nekakšen zakonodajni haiku poslanca Čuša, katerega nosilno načelo se (dobesedno) glasi: "Živali niso stvari, ampak čuteča bitja, zmožna trpljenja." Stavek je lep, temu ne gre oporekati. S takšno stvaritvijo bi se lahko kosala le morebitna nova zakonodajna stvaritev. V prvem členu Družinskega zakonika bi lahko dodali nov odstavek: "Otroci so naše največje bogastvo." A če bi ravnali tako, bi utegnilo na vrata Državnega zbora potrkati Računsko sodišče in preveriti, ali se na proračunski sesek parlamenta nemara niso priredili "umetniki, tatovi, razbojniki in drugi postopači". Recimo torej, da poslanec za nadgradnjo starega paragrafa zgolj ni izbral prave literarne forme, ker mu pač manjka pravnoteoretične izobrazbe. A slabonamernosti mu zanesljivo ni mogoče očitati. Tudi neumnosti ne. Česar pa ni mogoče reči za mnoga druga zakonodajna prerekanja. Mar ni država, ki mora (hoče?) sprejemati poseben zakon, če želi zgraditi viadukt, parkirišče, cesto ali par deset kilometrov železnice, šentflorjanska - če naj bo tudi meni dovoljeno, da se v Cankarjevem letu naslonim nanj? Si predstavljate Zakon o pripravi zajtrka dne 15. februarja 2018?


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov