Nazaj v sedanjost

Včasih me prevzame občutek, da me je nekdo ali nekaj viciozno pahnilo v prihodnost. V resnici ne gre le za občutek. To, da smo v prihodnosti, je vendar jasno. Dovolj se je zazreti v ogledalo, na ulici zagledati kakšen predrugačen obraz ali sključeno postavo, ki je nisi videl leta, desetletja ali pa, navsezadnje, oditi na pokopališče, prižgati svečko tu, svečko tam, se čuditi graviranim letnicam ljudi, ki si jih nekoč poznal.