O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
 

Ustavnopravno nedorečeno javno izražanje o javnem izražanju

Pravna praksa

Predogled besedila

 

 

 

Javne razprave (tako tistih bolj, kot tistih - in okrog tega ne gre slepomišiti - manj prepričljivih razpravljavcev) o pomenu "sovražnega govora" kot (ustavno)pravnega koncepta ne pojenjajo. Vrstijo se javni prikazi razumevanja tega koncepta s strani različnih posameznikov, tako ali drugače organiziranih skupin ljudi in nosilcev javnih funkcij. Poudarjajo "družbeno nevarnost" govora, ki ga opisujejo kot "sovražnega". Predvsem pa govorci pred javnostjo predlagajo tako in drugačno, v vsakem primeru pa "strožjo kaznovalno politiko" kot najprimernejši ukrep za nadzor in zajezitev te družbene nevarnosti. Prav ideja o "pogostejšem in strožjem kaznovanju" tistih ljudi, ki naj bi domnevno (!) pri svojem javnem izražanju prestopili mejo (ustavno)pravno dovoljenega in že storili "dejanje sovražnega govora", je najpogostejši predlog javnih razpravljavcev o tem, kako pravno pravilno, politično korektno, predvsem pa učinkovito zaščititi posameznike, skupine in celotno družbo pred "sovražnim govorom". Pri tem je več kot očitno, da se "sovražni govor" kot tak razume kot nekaj, kar je že samo po sebi družbeno škodljivo, in zato zahteva kaznovalni odziv.


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov