O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
 

Odgovornost za preprečevanje korupcije v notranjem okolju javnih institucij

Pravna praksa

Predogled besedila

 

 

 

Primeri korupcije in gospodarskega kriminala dokazujejo, da so poleg kriminalnih nagibov in ravnanj storilcev glavni vzroki zanje v opustitvah dolžnosti vzpostavitve in delovanja sistema notranjega nadzora. Zato si podrobneje poglejmo odgovornost za učinkovitost notranjega nadzora in odnos do vloge notranjega revizorja ob razkrivanju korupcije pri proračunskih uporabnikih. Nedopustno je namreč, da se nekateri pri očitnem nedelovanju sistema notranjega nadzora v javnih institucijah znova izmikajo odgovornosti z izgovori, kako korupcije, kaznivih dejanj ali drugih odklonskih ravnanj v svojem notranjem okolju ne morejo sami preprečevati, ker je za to po njihovem poklican le zunanji nadzor. Toda kdo drug, če ne (poslo)vodstvo v državnih organih, organih lokalne samouprave, organizacijah z javnimi pooblastili in javnih podjetjih, je prvi odgovoren, da v notranjem okolju organov in organizacij, ki jih vodijo in nadzorujejo, ne nastajajo in se ne razraščajo odklonska ravnanja? Odklonska ravnanja je treba preprečevati od znotraj, ne čakati na posledice ali zunanje organe nadzora. To je bilo tudi eno od sporočil zadnjega dela letošnje konference notranjih revizorjev proračunskih uporabnikov, v katerem sva na povabilo organizatorja, Urada RS za nadzor proračuna, sodelovala predstavnika Komisije za preprečevanje korupcije in Uprave kriminalistične policije.


 

Celoten dokument je dostopen z veljavnim uporabniškim statusom.

Dostop do vsebin portala je mogoč:

> s sklenitvijo naročništva

 

 
 
Uporabniško ime:
Geslo:
 
   
  > Ste pozabili geslo?


 
 
 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov